Na konferenci o biološki raznovrstnosti v Bonnu so predstavili prvo študijo, v kateri imajo živali, rastline, gozdovi, močvirja, koralni grebeni, ribe ceno. Pokazala je, da največje izumiranje rastlinskih in živalskih vrst v zadnjih milijonih let, ki smo mu priča, saj vsako uro na planetu izumrejo tri vrste, na leto stane vsaj 40 milijard dolarjev. Za čebele, ki množično umirajo tudi v Sloveniji, so recimo izračunali, da so na leto vredne vsaj 8 milijard dolarjev, ker oprašujejo pomembne kmetijske rastline.

Putting a price on species richness

Medicines
Plants in the rainforests are crucial for both traditional and modern medicine. The rosy periwinkle, for example, is a key ingredient in anti-cancer drugs.
Estimated value: $1.58m (£799,000)

Erosion Control
Forests such as the Masoala National Park, in Madagascar, naturally protect the soil from erosion, which in turn reduces the sedimentation of rice paddies and fish nurseries.
Estimated value: $380,000

Carbon Storage
Avoiding deforestation helps lower the impact of climate change, as trees keep down CO2 levels. One rainforest can have an enormous role in curbing atmospheric CO2.
Estimated value: $105.1m

Avtor študije Pavan Sukhdev opozarja, da je treba hitro ukrepati, saj je od biološke raznovrstnosti odvisna kakovost življenja ljudi na Zemlji.

The Earth could lose 11 per cent of its natural areas by 2050 if we fail to combat loss of species diversity. Agriculture, the expansion of infrastructure and climate change would all contribute to this decline. “The loss of biodiversity and ecosystems is a threat to the functioning of our planet, our economy and society,” the study, funded by the EU and the German government, warns.

Eden najpomembnejših naravnih predelov, ki bi jih bilo treba nujno zaščititi, je deževni gozd med Kongom in Centealnoafriško republiko. Pomemben je, ker skladišči ogljikov dioksid in zavira še večje segrevanje planeta, regulira globalno oskrbo z vodo, je dejansko svetovna klimatska naprava, v njem so snovi, iz katerih farmacevtska podjetja izdelujejo pomembna zdravila.

“This forest stores carbon dioxide, and thus helps to slow down global warming. It regulates the global water supply and holds valuable pharmaceuticals,” says Schipulle, a veteran environmentalist who works for the German government. “We must finally realize that these are services that are worth something to us.”

Medtem ko so naravovarstveniki zadovoljni, so prebivalci, ki živijo ob tem gozdu, slabe volje, ker je večina ostala brez virov za preživljanje odkar žaga stoji. S projektom Ekološkega turizma v okviru organizacije World Wide Fund for Nature (WWF) na leto dobijo 10 tisoč evrov na leto in 94 ljudi ima zaposlitev, a to je veliko premalo. Ko se gozd še smeli krčiti, je na žagi delalo 370 ljudi. Rešitev jim ponuja Svetovna banka. Ker 20 odstotkov podnebnih sprememb nastane zaradi krčenja tropskega gozda, namerava ta gozd vključiti v svoj projekt Forest Carbon Partnership. Prek njega namerava za CO2, ki je vezan v gozdu, podjetjem, ki spuščajo v zrak CO2, ponuditi v nakup kupone. Ti kuponi bi bili na voljo na mednarodnem trgu, podjetja pa bi jih kupovala v zameno za CO2, ki ga spustijo v zrak.

Biološka raznovrstnost ni samo narava, je osnova za življenje, zagotavlja hrano, gorivo, vlakna, zdravila, opraševanje, plodnost prsti in vodo, pravi Gordon Shepherd iz WWF. Biološko raznovrstnost je treba vgraditi v vse politike. Milijoni ljudi so neposredno odvisni od naravnih virov. Zaradi pretiranega ribolova bodo, če ne bo omejitev, v 50 letih izginile ribe, ki so za milijardo Zemljanov edini vir proteinov.

“We have to integrate biodiversity in all policies. The loss of biodiversity is now affecting the economy through the depletion of fish stocks from overfishing and illegal fishing to agricultural activities polluting river basins. The Teeb report recognises the economic value of biodiversity for the millions of people directly dependent on natural resources for their livelihoods.”

Šesto globalno masovno umiranje na Zemlji se je začelo, pa opozarja Achim Steiner, vodja okoljskega programa pri OZN (Unep). Pet krat je biološka raznovrstnost na Zemlji že bila pred propadom, zaradi meteoritov, vulkanov in dviga gladine morja. Šesti propad ji grozi, ker se je človeštvo namnožilo na 6,6 milijarde ljudi, ki brez nadzora lovijo in ribijo, vse več zemljišč spreminjajo v kmetijske puščave, na katerih pridelujejo hrano, pospešeno sekajo tropske gozdove, da pridobivajo nove površine za pridelavo rastlin za biogoriva. S strupi človeštvo zastruplja vodo, tla in zrak. Hkrati človek še seli živalske in rastlinske vrste iz enega na drug konec sveta, ne da bi se zavedal posledic tega početja.

Man’s footprint on the globe is growing inexorably. And Homo sapiens, the supposedly perceptive human race, have failed miserably to secure the Earth’s biological diversity.

Cenam, ki jih je Pavan Sukhde izračunal za gozdove, močvirja, porečja, so se še pred leti smejali. Danes veljajo njegovi izračuni in ocene kot rešitev, čeprav nadnacionalke naravo še zemraj obravnavajo kot brezplačno samopostrežbo. Počasi se vendarle tudi na tem področju premika. Prodaja naravnih zdravil je recimo na leto vredna že 43 milijard dolarjev, učinkovine 10 od 25 na svetovni ravni najbolj učinkovitih zdravil že izvirajo iz divjih rastlin, bakterij, gliv in živali. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je indonezijski provinci Aceh za več kot štiri leta zagotovila 9 milijonov dolarjev, če bo pustila deževni gozd v naravnem rezervatu Ulu-Masen nedotaknjen. Tudi londonska družba Canopy Capital si je za milijonski znesek že rezervirala gozd v Gvajani, “čeprav za nedotaknjen gozd nihče ni pripravljen nič plačati”. Izvedneci so prepričani, da bo trgovanje z naravni gozdovi, močvirji in grebeni že leta 2010 doseglo 10 milijard dolarjev.

Canopy Capital, a London-based company, has spent a sum numbering in the millions to secure the value that it believes Guyana’s Iwokrama rainforest could soon have for mankind. Canopy’s managing director, Hylton Murray-Philipson, explains the concept: “No one would pay anything for the intact forest today, but I believe that it is extremely likely that markets will soon take a different view of the value of nature.” Experts predict that the trade in the natural assets of forests, bogs and reefs could translate into $10 billion (€6.5 billion) in revenues by 2010.

Glavno vprašanje, ki ga je treba rešiti, je, kako zagotoviti, da bo zaslužek od ohranitve naravnih rezervatov višji od prodaje lesa, prihodkov od biogoriv, surovin, in komu bo gozd, ki ga bodo podjetja tržila, pripadal. Kevin Conrad, posebni odposlanec OZN, pravi, da Papua Nova Gvineja od prodaje lesa iz svojega tropskega gozda zasluži med 100 in 500 milijonov dolarjev. Ta znesek je treba preseči in prebivalcem zagotoviti nadomestni vir za življenje, enako velja za Brazilijo, kjer je okoljska ministrica Marina Silva kot znana podpornica gibanja za ohranitev gozda ravnokar odstopila, ker za predsednika vlade Lula da Silva noče več biti “zeleni figov list”. Tom Griffiths, predstavnik organizacije za človekove pravice Forest Peoples Programme, pa se boji, da utegne priti do bojev “za skladišča CO2″, čim bo z naravnimi rezervati mogoče zaslužiti veliko denarja, se bo razrasla korupcija, pojavile se bodo špekulacije. Prve goljufije so se že začele, saj ista podjetja, ki so prej služila z uničevanjem narave, zdaj služijo s programi za popravljanje škode.

Zdaj je na svetu okrog 100 tisoč naravnih rezervatov. Svetovna skupnost zanje na leto nameni med 6,5 in 10 milijard dolarjev, ugotavlja WWF. Zagotoviti bi bilo treba še enkrat več, da bi naravo dolgoročno zaščitili. Pavan Sukhdev priporoča, da bi morali v bogatih državah k DDV uvesti še splošni minimalni dodatni davek za manjše in večje ekološke škode, ki jih povzroči proizvodnja avtomobila ali hladilnika. Prihodek od tega davka naj bi neposredno namenili za naravovarstvene projekte. Proizvajalci kave bi recimo lahko z dodatkom k ceni zbirali denar za varovanje gozdov ob plantažah, kjer pridelujejo kavo.

Tudi ljudje morajo spremeniti način življenja, se odpovedati lesu iz tika, pa delikatesam iz redkih živalskih vrst, zmanjšati porabo goriv. Predvsem pa se mora človek odločiti, ali bo ohranil pestro naravo oziroma divjino in preživel, ali pa bo umrl v betonski džungli, so enotni izvedenci. Politiki tega še ne razumejo povsem, če bi, se v Bonnu ne bi spet ure in ure prerekali o sklepni izjavi.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |