Bilo vse prej kot prijetno. V Bruslju je akreditiranih okrog 1500 dopisnikov različnih medijev. Kar precej jih poroča za medije v slovanskih državah. Na novinarsko konferenco pred začetkom prvega Festivala slovanskega filma smo prišle le tri - dopisnice STA, RTV Slovenija in Večera. Drugih dopisnikov slovensko predsedstvo očitno ni zmoglo privabiti, čeprav je novinarska konferenca bila v petek, ko imajo bruseljski novinarji običajno več časa kot sicer. Ta petek je bil tak dan, a so novinarsko konferenco o filmskem festivalu na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU sklicali ob 12. uri, ko je vsak dan redna novinarska konferenca evropske komisije, ki se je udeleži večina novinarjev, saj imajo tam za svoja vprašanja na razpolago tiskovne predstavnike komisije.

Forum slovanskih kultur, ki festival organizira, se je odločil v Bruslju v času slovenskega predsedovanja predstaviti nekaj novega - prireditev, za katero želi, da bi jo poslej organizirali vsako leto v okviru predstavitev kulture slovanskih držav drugim narodom v Evropi in zunaj nje. Organizatorju je uspelo prepričati ministrstva za kulturo in produkcijske hiše iz devetih držav - Slovenije, Rusije, Srbije, Makedonije, Črne gore, Hrvaške, Slovaške, Češke in Bolgarije -, da so na lastne stroške omogočili predstavitev filmov, za katere menijo, da najbolje predstavljajo njihovo kulturo.

Nasploh pristojni na stalnem predstavništvu pri EU in veleposlaništvu v Belgiji ne znajo poskrbeti, da bi se slovenskih prireditev udeležilo čim več ljudi, predvsem tujcev, kar recimo nadvse dobro uspeva Hrvatom. Slovenci najprej skoparijo z vstopnicami, potem pa so dvorane na pol prazne, kar se je zgodilo tudi marca, ko je pred zasedanjem evropskega sveta v Bruslju gostovala slovenska filharmonija.

Objavljeno pod k, opilki | | |