Volkswagnova zlata delnica ostaja, je kljub sodbi evropskega sodišča odločila nemška vlada. Dobro leto pred zveznimi volitvami koalicijski stranki CDU in SPD nočeta razočarati na tisočev volivcev, ki so zaposleni v podjetju. Če pa sprejeta rešitev za evropsko komisijo vendarle nikakor ne bo sprejemljiva, je vlada predvidela izhod v sili. To pomeni, da je ohranila omejitev glasovalnih pravic na največ 20 odstotkov, v opombi pa navaja, da je mogoče delež, s katerim je mogoče blokirati sprejem odločitve na delniški skupščini, povečati na običajnih 25 odstotkov. Evropska komisija se je že odzvala. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za notranji trg Oliwer Drewes je bil jasen: če nemška vlada zakona ne bo spremenila tako, da bo ustrezal sodbi evropskega sodišča, bo evropska komisija Nemčijo še enkrat tožila na sodišču evropskih skupnosti.

preberi več »

Objavljeno pod gospodarstvo | | | ni odzivov »

Medtem, ko se pri nas - na višku dobe elektronskih komunikacij - ukvarjamo z javnimi razpisi za izbiro ponudnika za tiskanje fizičnih vinjet v obliki nalepk ter z zapleti glede izbire ponudnika in ne vemo, kaj bi naredili, da bi sistem vseeno uvedli s 1. julijem, nas Madžari in Čehi elegantno prehitevajo po desni. Madžarska je namreč s 1. januarjem letos ukinila fizične vinjete (nalepke) in uvedla zgolj elektronska potrdila o plačilu vinjete - e-vinjete, Čehi pa sledijo čez pol leta.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | 14 odzivov »

Po negodovanju Avstrijcev in Nemcev (natančneje Avstrijskega in Nemškega avtokluba) glede slovenske odločitev o uvedbi zgolj polletnih in enoletnih vinjet, so se danes oglasili tudi Hrvati. Natančneje hrvaški minister za turizem Damir Bajs apelira na slovensko vlado, da naj ponovno premisli o uvedbi vinjet za krajše obdobje (tedenske ali 10-dnevne vinjete), saj naj bi trenutni predlog Hrvaško postavil v neenakopraven položaj z ostalimi turističnimi destinacijami. Če že ni popolnoma jasno zakaj naj bi slovensko vlado skrbelo za konkurenčnost hrvaškega turizma, pa bi bilo vredno natančneje preučiti potek avstrijskega uvajanja vinjet. Naši severni “vzorniki” so bili namreč s strani EU prijateljsko prepričani v uvedbo 10-dnevnih vinjet, saj so vinjete daljšega obdobja diskriminatorne do tujcev. Morda je bilo torej splošno navdušenje nad idejo, da bodo tujci financirali naše avtoceste, malo preuranjeno.

preberi več »

Objavljeno pod k | | | 18 odzivov »

Debata prejšnjega tedna na podlagi Vojkovega teksta o tem, ali Pahorjeva druščina in njegova opozicijska satelita (LDS in Zares) sploh želijo zmagati na volitvah, je pokazala, jasno, da imajo izjemno močno željo po tem. In da imajo svojo strategijo. Strategijo pozitivnega pristopa. Odmislimo preteklost, komu mar naša dejavna vloga v obdobju 12 let na 50 let podlage?! Odmislimo sedanjost, komu mar naše zasluge za vzpostavitev sistemskih vzvodov (v obdobju 12 let), ki jih je sedanja vlada tako učinkovito in brutalno zlorabila?! Mislimo jutri, mi delamo program (SD) za jutri. Za razvoj in večjo solidarnost, mi iščemo »neko novo dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo«.

preberi več »

Objavljeno pod slovenija | | | 16 odzivov »

Branko Grims, ki ima težave s preračunavanjem evrov v dolarje, namerava državni zbor prihodnji torek spremeniti v vrhovni preiskovalni organ in kot radio Erevan ponavlja lasten izum, da so z novim kazenskim zakonikom podaljšani zastaralni roki (pravzaprav je res, da so spremenjeni, ker je opuščeno razlikovanje med relativnimi in absolutnimi, pravzaprav pa je res tudi, da spremembe KZ za nazaj veljajo le, če so ugodnejše za storilca). Bojan Šrot trdi, da sta se vlada in Pivovarna Laško svojčas dobro razumela (o čemer da bi vedel še več povedati Andrej s Štajerskega) in da ni korektno zdaj, ko sta se sprla, ‘vsega skupaj’ valiti na ljudsko stranko. Zmago Jelinčič ne govori o ponovni uvedbi smrtne kazni, ampak bi postavljal pred zid in streljal kar brez tega. Ljudmilo Novak moti, da medije obvladuje ena politična opcija, saj bi bilo po njenem prepričanju v korist demokracije in državljanov, če bi večino največjih medijev obvladovale različne politične opcije. Karl Erjavec je prepričan, da je finsko preiskavo suma korupcije v Patrii sprožil nekdo iz Slovenije, pozabil pa je povedati, ali ima tudi namige, da jo je sprožil nekdo iz Egipta. Kaj približno se bo dogajalo čez teden dni med izredno sejo državnega zbora o problematiki koncentracije kapitala v Sloveniji na podjetjih “poštnih nabiralnikov” in vprašanju koncentracije medijskega lastništva v povezavi z ustavno pravico do obveščenosti, se je dalo zaslutiti iz sinočnjega Vročega stola na nacionalki.

preberi več »

Objavljeno pod k, slovenija | | | ni odzivov »

Poljska hoče imeti v okviru EU čim večji vpliv na vzhodne sosede, zaradi tega skupaj s Švedsko predlaga pobudo o vzhodnem partnerstvu. Na jugu ima EU sosede Evrope, na vzhodu pa evropske sosede. Med njimi je pomembna razlika. Sosede Evrope nimajo možnosti, da kdaj postanejo članice EU, evropske sosede na vzhodu pa jih imajo. Bistvo pobude o vzhodnem partnerstvu je, da bi se te države povezale podobno, kot so se Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska pred vstopom v EU povezale v Višegrajsko skupino in se skupaj pripravljale na vstop; gre za skupne priprave na prevzem predpisov in vrednot, prevzem tržnih pravil, standardov na področju ekologije, saj se kar nekaj velikih rek na tem območju izliva v Baltiško in Črno morje, je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pred rednim zasedanjem zunanjih ministrov EU razložil na pogovoru na Evropskem političnem centru (EPC) v Bruslju. Konkretne projekte bo v prihodnjih mesecih pripravila evropska komisija. Pobuda o vzhodnem partnerstvu je ena od tem na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov in je odgovor na francosko pobudo o Sredozemski uniji.

preberi več »

Objavljeno pod svet | | | 2 odziva »

Kakor že je skok deleža neodločenih volivcev v najnovejši Ninamedijini raziskavi javnega mnenja dramatičen, je še vedno ‘v mejah normale’. Dve petini neopredeljenih štiri mesece pred volitvami nista nič neobičajnega. Onstran doslej običajnega za Slovenijo bi bila šele občutna nadaljnja rast, tja proti polovici neodloč(e)nega volilnega telesa. To ne bi več pomenilo zgolj tega, da volivci še čakajo na strankarske programe in (’pozitivno’) kampanjo, pač pa že, da imajo težave z ‘motivacijo’, z zanimanjem za politiko sploh, torej za to, kdo bo upravljal državo v ‘javno’ korist. Da jim je, volivcem, skratka, vseeno in/oziroma da njihovo pozornost lahko morebiti zbudi samo ‘politična pirotehnika’ (ki ne koristi nujno preudarnosti odločitve). Pa je nadaljnja rast deleža neopredeljenih verjetna?

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 20 odzivov »