Staranje zaposlenih – nov izziv za slovenske managerje
admin, petek, 30. maj 2008GOST razgledi.net
dr. Vlado Dimovski
profesor na Ekonomski fakulteti UvL
vlado.dimovski@ef.uni-lj.si
Staranje prebivalstva je pojav, s katerim se soočajo vse evropske države in tudi Slovenija. Ker je tudi v prihodnosti pričakovati zmanjševanje rodnosti, se bo staranje še bolj intenziviralo in imelo posledice na mnoga področja življenja, še zlasti na ekonomsko. Splošnemu staranju populacije bo posledično sledilo staranje delovne populacije, kar pomeni, da utegne resno primanjkovati delovne sile. Poleg tega se v Sloveniji dogaja t. i. paradoks »podaljševanja življenjske dobe vs. zgodnje upokojevanje«, kar kažejo tudi številke v demografski strukturi zaposlenih. V Sloveniji delavci v starostni strukturi 15-24 let predstavljajo 6,1 % vse delovne sile v EU pa 11 %, kar pomeni, da bo staranje delovne sile v Sloveniji še bolj izrazito. Hkrati v Sloveniji beležimo izredno nizko stopnjo zaposlenosti oseb v starostni skupini od 55 do 64 let, saj z okoli 30 % zaposlenih v tej starostni skupini sodimo na rep držav EU. S tem smo še zelo daleč od lizbonskega cilja (50 %), katerega Slovenija do leta 2010 očitno ne bo mogla doseči.
Odgovor EU na omenjeno problematiko je v konceptu aktivnega staranja, kar pomeni, da države z zakonodajo ter podjetja z ustreznimi instrumenti spodbujajo starejše delavce med 55. in 64. letom starosti (pa tudi starejše), da ostanejo čim dlje delovno aktivni, zato da bi zmanjšali odliv delovne sile v pokoj, kar pomeni negativen vpliv na gospodarsko rast in stabilnost socialnih sistemov.
Poleg ukrepov na državni ravni, spremembe v miselnosti in ravnanju državljanov, so raziskave v tujini pokazale, da bodo ključno vlogo v smeri podaljševanja delovne aktivnosti odigrali delodajalci – torej podjetja, in sicer s prilagajanjem starejšim zaposlenim tako, da bodo ti lahko delali dlje in da si bodo preprosto tudi želeli delati dlje. Staranje in vključenost starejših na trg dela predstavlja za slovenske delodajalce povsem nov izziv, ki nakazuje novo vejo managementa – management starostnikov (age management).
Letos spomladi je bila po naročilu Kapitalske družbe med slovenskimi podjetniki izvedena raziskava glede zaznavanja problematike – povezane s staranjem prebivalstva in posledično tudi delovne sile, pri kateri smo sodelovali raziskovalci z Ekonomske fakultete ter Pristop. Pričujoča raziskava je pokazala, da se podjetja v Sloveniji na splošno zavedajo problemov, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva v slovensko družbo, kljub temu pa le redka podjetja v praksi udejanjajo ukrepe v kontekstu ravnanja s starejšimi ljudmi pri delu. Tako se je npr. pokazalo, da se kar 51 % slovenskih podjetij že sedaj sooča s problemi zapolnitve delovnih mest (izstopajo podjetja, ki delujejo v gostinski in predelovalni dejavnosti), po drugi strani pa tudi ta podjetja ne vidijo kadrovskega potenciala starejših, če pa že, le počasi uvajajo ukrepe za njihovo aktiviranje.
Raziskava je pokazala, da ima manj kot polovica podjetij izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih, prav tako velika večina ne izvaja posebnih ukrepov za zadrževanje starejših zaposlenih, kar pomeni, da ne izvajajo nobenih ukrepov za ta namen na področjih kot so prilagoditve delovnih mest, organizacija dela, zdravstvena preventiva in podobno. Sama podjetja za to navajajo zlasti razloge, kot npr. da nimajo možnosti za izvajanje tovrstnih ukrepov ali pa se jim izvajanje ukrepov managementa starosti iz enih ali drugih razlogov ne zdi potrebno ali smiselno. Eden izmed razlogov za nezadrževanje starejših zaposlenih je gotovo v nerazvitosti področja managementa starejših, drugi je v stereotipnem razmišljanju v zvezi s starejšimi, tretji razlog pa so pravzaprav sami starejši, saj so se psihološko prilagodili t. i. »kulturi zgodnjega upokojevanja«.
Določene ukrepe managementa starostnikov sicer zasledimo med večjimi slovenskimi podjetji. To ne preseneča, saj si večja podjetja tako po organizacijski plati, kot tudi po finančni plati lažje privoščijo razvoj in udejanjenje ukrepov managementa starostnikov. Opaziti je, da pri ravnanju s starejšimi ljudmi pri delu prednjačijo podjetja, ki so v tuji lastnini (ali s tujo solastnino), kar je verjetno rezultat dejstva, da so v tujini na področju managementa starostnikov precej bolj razviti kot mi (primer so skandinavske države).
Vredno je še dodati, da je raziskava lepo pokazala tudi, kakšen odnos imajo slovenska podjetja do varčevanja za starost. Rezultati analize kažejo povezavo med soočanjem podjetja s problemom zapolnitve delovnih mest in dodatnim pokojninskim zavarovanjem, in sicer: podjetja, ki nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja se bolj soočajo s problemom zapolnitve delovnih mest kot podjetja, ki to zavarovanje imajo, si tudi bolj prizadevajo zadržati starejše zaposlene in razmišljajo o tem, da bi za svoje zaposlene uvedli posebne programe, namenjene izključno starejšim zaposlenim. Na podlagi tega lahko zaključimo, da imajo podjetja, ki so starejšim prijazna in se odzivajo na njihove specifične potrebe manj težav z zapolnitvijo delovnih mest.
Aktivno staranje na delovnem mestu v ospredje postavlja vprašanje, kako in kje začeti z novo paradigmo ravnanja z ljudmi pri delu, s poudarkom na ravnanju starejših zaposlenih. Temeljna področja delovanja so precej raznovrstna, od analize starostne strukture zaposlenih pa do kompleksnejših ukrepov aktivnega staranja. Prav tako je pomembno pri oblikovanju organizacijskega pristopa upoštevati, da management starostnikov vključuje različna področja, ki so bila razvita: od managementa znanja, managementa zdravja, oblikovanja ustreznega delovnega okolja in fizičnih orodij ter pripomočkov, ki zagotavljajo starejšim zaposlenim mobilnost in funkcionalno učinkovitost pa vse do managementa medgeneracijskih razmeri.
Kljub medsebojni kompatibilni povezanosti posameznih elementov oziroma področij delovanja managementa starostnikov pa moramo poudariti, da je predvsem treba začeti in da so dobre prakse pokazale, da tudi ukrepanje na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, lahko da zelo dobre rezultate, ki so potem navdih za nadaljnje razvijanje managementa starostnikov na ostalih področjih.
Odgovor slovenskih podjetij na tem področju je nujen! Kljub temu, da smo na omenjenem področju še zelo na začetku - konkretni ukrepi ravnanja z ljudmi pri delu, s poudarkom na zadrževanju starejših v delovni aktivnosti pa bolj izjema kot pravilo -, je spodbudno, da se problematike zavedamo in si priznamo, da so na tem področju potrebne spremembe, ki morajo iti v smeri spreminjanja kulture zgodnjega upokojevanja k aktivnemu staranju.
Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo |
|
|





Stevilo odzivov na ta prispevek odraza razmisljanje vodilnih slovenskih podjetjih: zaposleni so zanje zgolj stevilke oziroma nepotrebni strosek. Seveda so svetle izjeme, ampak teh je tako malo, da jih menedzerji, ki mislijo samo na svoj zep, brez tezav preglasijo.
Cena dela v Sloveniji je nekje okolici polovice dela v EU. Ali to kaj pove? Sindikati pa nič, oziroma mnogo premalo.
@Podplat
Poglej si ti rajsi, kaksna je produktivnost slovenskega dela, ali pa dodana vrednost na zaposlenega v nasih podjetjih. Nasi delavci so v povprecju se dalec prevec placani!
Razliko do 11% delavcev v EU starostne strukture od 15 do 24 let, pri nas pokrijejo delavci preko študentskega servisa; razlika je le v tem, da študentski servisi za njih ne vplačujejo v pokojninsko blagajno. Ko se bo to uvedlo, bo razbremenjena tudi pokojninska blagajna.
King kong ne lapaj o stvareh če jih nisi ne videl ne izkusil. Slabša produktivnost je posledica dela managerjev, ki niso sposobni poskrbeti za dobro organizacijo dela in jim je to tudi španska vas.
@jakop
Nekdanji minister za delo Janez Drobnic ze ves cas zaman opozarja na zlorabe dela prek studentskega servisa, navedel je tudi podatke, pa nic. Seveda tudi v drzavni upravi dela prek studentskih napotnic kup ljudi, ki ze zdavnaj niso vec studenti ali pa fakultete nikoli od znotraj niso videli. Davcni inspektorji seveda nimajo casa, da bi se sprehodili do delodajalcev in na delovnem mestu preverili, ali je tam res oseba, ki je navedena na napotnici.
Zaposlim delavce, plačam prispevke, davke, non stop inšpekcija, tržna, delovna, sanitarna, ni dobro to, ni prav ono, dolžniki ne plačajo, ni denarja za ddv, za robo nabavit, prosim plačajte kar ste dolžni, ja ,bomo, pa spet nategnejo, nabavi robo…..
potem pa zagledam sosedo ,ki je zdraviteljica, homeoptaija, nov opel, bajta prenovljena, gre v španijo na morje, ni davčni zavezanec, v ibonu pogledam prijavljen promet 6000 eur na leto, samo mojima otrokoma pa je vzela čez 500eur za nekaj nekakšnih terapij. Ni zaposlena, nima delavcev
Kot je nekdo napisal balkanski hajduški sindrom tiči tudi v nas Slovencih.
Prijavi sosedo, kaj še čakaš. Prijavi zdravilce, ki na roko prejemajo denar, mojstre ki ti popravijo avto brez računa, mojstre keramičarje in zidarje. Več ko jih bomo prijavili več bodo prispevali v davčno vrečo tudi oni.
Prijavi tiste ki na črno zaposlujejo “študente”. Če ne pomaga enkrat pa še enkrat. To je edini način.
Firme še vedno izplačujejo svoji zaposlenim nadure preko študentskih napotnic.
Še vedno nismo prišli do part joba, do dela pri več delodajalcih.
@miro
Na žalost smo Slovenci eni navadni hribovci, brez morale in etike, v stilu, če vsi kradejo bom pa še jaz. Največji đek je pa itak tisti , ki državo okrog prnaša, ne plačuje za vrtec, vozi pa se s kajenom …
Ne gre za hribovce, ti imajo čast, ko jih nekdo nategne, z njim poračunajo po svoje.
Pri nas pa z GOLJUFI ne poračuna niti država, niti konkurenca, niti uporabniki. Zato stvari pač stojijo tako, kot so.
In večinoma se obnašamo tako kot znanka, ki ima polna usta kako vsi goljufajo, sama pa lepo pridno dela seveda več kot je pred odhodom v penzijo. Denar dobi na roke. O tem, da je dosti ljudi njene stroke na cesti, pa niti ne govori. To je pač stvar ljudi, ki jim dela in ji plačujejo na roke.