V razpravah o gensko spremenjenih organizmih (GSO) nasprotniki opozarjajo, da ima le šest največjih nadnacionalk, ki so Monsanto, DuPont/Pioneer, Dow, Syngenta, Bayer in BASF, v lasti patente za te organizme. To po njihovi razlagi pomeni, da bodo te nadnacionalke na tej podlagi kot monopolisti obvladovale pridelavo hrane in odločale, kakšne bodo cene, kdo bo lačen in kdo sit. Če bodo članice EU dovolile pridelavo GSO brez omejitev, bo omenjenih šest nadnacionalk po razlagi nasprotnikov teh organizmov obvladovalo kmetijstvo in pridelavo hrane v EU. V ZDA, Kanadi, Argentini in Indiji se po njihovih podatkih to ponekod že dogaja. Ali so te skrbi upravičene, sta za razgledi.net pojasnila Rainer Osterwalder, direktor oddelka za odnose z javnostmi na Evropskem patentnem uradu (EPO), in Janez Kukec Mezek, vodja sektorja za poizvedbe, izmenjavo informacij in promocijo na uradu za intelektualno lastnino (UIL).

Rainer Osterwalder pravi, da so patenti pravice, ki regulirajo konkurenco. Patent ni podelitev pravice, da lastnik sme svoj patent proizvajati, prodajati ali izvrševati. Omogoča mu samo, da prepreči konkurentom trgovanje z njegovo inovacijo. Ta pravila veljajo za vse patente za vse tehnologije v vseh industrijskih državah. Patent inovatorju ne dovoljuje, da svojo inovacijo prodaja. Tovrstna dovoljenja izdajajo pristojni organi, kot je recimo nacionalna agencija za zdravila. Tehnični izvedenci patentnega urada samo preverijo, ali je prijavljena inovacija, ki jo lastnik želi zaščititi s patentom, v skladu s patentno zakonodajo.

One should also know that the patent confers only one right to its owner, namely to exclude others (competitors, customers) from commercially using his invention without his permission, which is usually done over a royalty or license fee. Once the patent has expired or has been declared invalid following a court case, the invention can be freely used by anyone (reproduced, sold etc.) without having to pay anything to the original right owners.

To pomeni, da patentiranje in tržneje inovacije ni povezano. Podjetjem po zakonu inovacij ni treba patentirati, preden jih začnejo tržiti. To velja tudi za GSO. S tem, ko EPO patentira posamezen GSO, samo potrdi, da je v skladu z evropsko patentno zakonodajo. EPO in nacionalni patentni uradi se ne ukvarjajo z vprašanjem zlorabe posamezne inovacije v monopolne namene oziroma z vprašanjem omejevanja konkurence, to je naloga drugih organov. Podjetju, ki prodaja GSO, zaradi tega ni treba dobiti dovoljenja patentnega urada za prodajo in trženje GSO. O tem odločajo drugi pristojni organi na ravni EU in v državah članicah. Patentni uradi ne morejo podeliti ali zavrniti patenta na podlagi razlogov s področja konkurence.

This means that we are not in a position to refuse or approve a patent on competition grounds. To take influence on the competition situation and thereby to avert a development on the market that is deemed to be politically or otherwise undesirable is the task of other authorities. We have seen similar situations in other segments of the market. Just think of the EU/Microsoft case, or the sector inquiries of the European Commission in specific areas. This is particularly necessary where authorities find that a company abuses its dominant market position. Moreover, most countries have specific legal provisions applying to the question of seeds (the so-called farmers’ privileges which take the needs of the farmers into account).

Patent inovatorju ali podjetju zagotavlja monopolne pravice v zameno za javno razkritje svoje inovacije. Patenti veljajo v posameznih državah, njihova veljavnost je omejena na 20 let od prve registracije na patentnem uradu.

National patents, which are granted by the national patent authorities (e.g. the SIPO in Ljubljana) and which are valid for the respective country (a patent granted by the SIPO is valid in Slovenia. European patents, granted by the European Patent Office in Munich: They take legal effect in as many of the 34 member states of the European Patent Organisation as the patentee marks on his patent application. Once the grant procedure at our Office is over, the granted patent falls into the administrative responsibility of the national patent office of each EPO member state designated by the patentee. In Slovenia the European patents we grant for Slovenia fall under the administration of the SIPO and are treated in the same way as if the patent had been granted by our Slovenian colleagues. This also means that any such patent which takes effect in Slovenia will only have the same legal effect as a corresponding right granted by the SIPO, and the same is true for any other European country.
The same holds also for the US and Canada: In these countries, the patent offices grant patents on the basis of their national patent laws, and they can take effect only in the territory of these countries. It is not possible, for instance, that the US patent office grants a patent that is also valid in Slovenia. Patents strictly have a territorial effect.

Enako je o veljavnosti patentov v Sloveniji pojasnil Janez Kukec Mezek, vodja Sektorja za poizvedbe, izmenjavo informacij in promocijo na UIL.

Patentne pravice so časovno (od datuma prijave patentne prijave do največ 20 let) in teritorialno omejene (Slovenija) in jih lahko uveljavlja le imetnik patenta oziroma licencojemalec.

V skladu z zakonom o industrijski lastnini je patent mogoče podeliti za izum iz slehernega področja tehnike, ki na inventivni ravni nov in industrijsko uporabljiv. Upoštevati je potrebno tudi uredbo o pravnem varstvu biotehnoloških izumov. Patent se podeli na podlagi patentne prijave, ki jo v Sloveniji lahko vloži tuja ali domača fizična ali pravna oseba, če ta prijava ustreza vsem zahtevam za podelitev patenta. Za reševanje morebitnih sporov oziroma kršitev pravic je pristojno sodišče, razlaga Janez Kukec Mezek.

Ali bi morala podjetja, ki so lastniki GSO, preden bi začela prodajati svoje GSO v Sloveniji, pridobiti v Sloveniji patent?

Janez Kukec Mezek pojasnjuje: Za prodajo v Sloveniji ni potrebna patentna zaščita, velja pa obratno. Če v Sloveniji obstaja patent za določen izum, ta zagotavlja imetniku patenta naslednje izključne pravice:

a) če je predmet patenta proizvod: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo zadevni proizvod;
b) če je predmet patenta postopek: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom.

Patentne pravice bi lahko pridelovalci uveljavljali le, če bi imeli veljavne patente v Sloveniji, pojasnjuje Janez Kukec Mezek.

Na podlagi odgovorov Rainerja Osterwalderja in Janeza Kukca Mezka lahko sklepamo, da pristojni organi, ki odločajo o pridelavi in prodaji GSO v EU in Sloveniji, ne morejo računati na patentne urade, če bi se izkazalo, da je katero od šestih podjetij, ki imajo patente za GSO, iz kakršnih koli razlogov - recimo na podlagi nepazljive odobritve pridelave - prišlo do monopola, ker korak nazaj ne bi več bil mogoč.

Objavljeno pod nt, zdravje in okolje | | |