Comments on: Slovenska kultura - gnojilo za korupcijo in strup za napredek? http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Thu, 20 Nov 2008 11:22:02 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 By: Boris Rutar http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/#comment-9699 Boris Rutar Wed, 28 May 2008 19:27:47 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/#comment-9699 Takole čez palec se mi zdi, da še vedno v 90 odstotkih naša družba funkcionira po Ustavi 1974. Ne dobesedno po U74, temveč po izpeljani predpisih in razmerjih, ki temeljijo na U74. Da, menim da je ves ta čas prihajalo le do kozmetičnih popravkov in adaptacij, ne pa tudi reforme delovanja javne sfere ( nenazadnje je sistem koeficientov v javni sferi nastal po U74, zato se še danes prepiramo do koga je sistem krivičen). Gre tudi za tiste stvari, ki niso neposredno izrečene ali zapisane, ampak se skrivajo v večjih ali manjših podrobnostih, ki predstavljajo konstrukt, duh, bistvo in idejo delovanja družbe. Vprašajmo se, kako naš uradnik razume svojo vlogo - ali kot služabnika ljudstva ali kot agenta gospodstva? V "agenturo" ga namreč silijo uzakonjena notranja razmerja med njim in njegovim /njemim šefom. Ali so državne finance razdeljene po projektih ali pa v resnici "po kosu pogače"- zakaj se potem čudimo posameznim fevdom? Ali so javni predpisi napisani razumljivo ( v osnovi je namen vsakega takega teksta da bi ga naslovnik razumel, zato naj bi bil berljiv, a ne?) ali pa so mogoče (namerno, podzavestno, ..)tako zavito napisani, da jih je težko razumeti in se jih težko držati - zakaj se potem čudimo "brezvladju" in ribarjenju v kalnem? Ali nas konec koncev niso učili, da bo država odmrla, zakaj bi jo potem sploh jemali resno? Zakaj bi torej politike jemali več kot za oportuniste? Iz takšne osnove se rojevajo tudi vsakdanje prakse državljanov in njihove prilagoditve. Od tod tudi po mojem diskrepanca med idealom(oz. stereotipom) protestantske etike (pridnost, delo, red,..) ter levantinsko kulturo "nadmudrivanja". Iz tega stanja bomo prišli, če se začnemo pogovarjati o prevrednotenju delovenja družbene strukture in prekinemo z U74. Temu se bodo prilagodile tudi naše vsakdanje prakse. Če je to sploh cilj? Takole čez palec se mi zdi, da še vedno v 90 odstotkih naša družba funkcionira po Ustavi 1974. Ne dobesedno po U74, temveč po izpeljani predpisih in razmerjih, ki temeljijo na U74. Da, menim da je ves ta čas prihajalo le do kozmetičnih popravkov in adaptacij, ne pa tudi reforme delovanja javne sfere ( nenazadnje je sistem koeficientov v javni sferi nastal po U74, zato se še danes prepiramo do koga je sistem krivičen). Gre tudi za tiste stvari, ki niso neposredno izrečene ali zapisane, ampak se skrivajo v večjih ali manjših podrobnostih, ki predstavljajo konstrukt, duh, bistvo in idejo delovanja družbe. Vprašajmo se, kako naš uradnik razume svojo vlogo - ali kot služabnika ljudstva ali kot agenta gospodstva? V “agenturo” ga namreč silijo uzakonjena notranja razmerja med njim in njegovim /njemim šefom. Ali so državne finance razdeljene po projektih ali pa v resnici “po kosu pogače”- zakaj se potem čudimo posameznim fevdom? Ali so javni predpisi napisani razumljivo ( v osnovi je namen vsakega takega teksta da bi ga naslovnik razumel, zato naj bi bil berljiv, a ne?) ali pa so mogoče (namerno, podzavestno, ..)tako zavito napisani, da jih je težko razumeti in se jih težko držati - zakaj se potem čudimo “brezvladju” in ribarjenju v kalnem? Ali nas konec koncev niso učili, da bo država odmrla, zakaj bi jo potem sploh jemali resno? Zakaj bi torej politike jemali več kot za oportuniste?

Iz takšne osnove se rojevajo tudi vsakdanje prakse državljanov in njihove prilagoditve. Od tod tudi po mojem diskrepanca med idealom(oz. stereotipom) protestantske etike (pridnost, delo, red,..) ter levantinsko kulturo “nadmudrivanja”.

Iz tega stanja bomo prišli, če se začnemo pogovarjati o prevrednotenju delovenja družbene strukture in prekinemo z U74. Temu se bodo prilagodile tudi naše vsakdanje prakse. Če je to sploh cilj?

]]> By: Sebastjan Jeretic http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/#comment-9697 Sebastjan Jeretic Wed, 28 May 2008 17:35:09 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/#comment-9697 Odličen tekst. Pred kratkim smo v neki družbi razpravljali o tem, da potrebujemo razmislek o spremembi predstave tipičnega "Slovenca" in naše medsebojnosti. Med drugim bi prislovični pridnosti in delavnosti (če še drži) dodali ambicioznost in stremenje k odličnosti, domnevno nevoščljivost (naj še sosedu krava crkne) pa nadomestili z vzajemnim spoštovanjem in sprejemanjem uspehov drugih kot spodbude za lastno prizadevanje in podjetnost. No, o tem je lahko govoriti, hegemonizirana kultura pa je pač danost, na katero s takimi pogovori težko vplivamo. Kar pa lahko naredi vsaj politika, je to, da izpostavi pozitivne prakse, da izpostavi vzore. Še pomembneje pa bi bilo, če bi to počeli tudi mediji. Izgleda, da nam je kot narodu težko koga pohvaliti za dobro opravljeno delo. Precej hitrejši smo na kritiki in razpravljanju o napakah. Dosti težje pa priznamo, da je nekdo vzoren in si zasluži pohvalo in izpostavljenost. Spomnim se, kako lepo je bilo odraščati v osemdesetih, ko smo na italijanski televiziji lahko vsak večer izbirali med nekaj komedijami. Nato pa se drug dan v šoli cel pouk presmejali in ponavljali dobre fore. Ja, s smehom se lažje živi. Danes pa me je skoraj strah prižgati tv, ker me takoj pričaka kaka katastrofa ali afera. Odličen tekst.
Pred kratkim smo v neki družbi razpravljali o tem, da potrebujemo razmislek o spremembi predstave tipičnega “Slovenca” in naše medsebojnosti. Med drugim bi prislovični pridnosti in delavnosti (če še drži) dodali ambicioznost in stremenje k odličnosti, domnevno nevoščljivost (naj še sosedu krava crkne) pa nadomestili z vzajemnim spoštovanjem in sprejemanjem uspehov drugih kot spodbude za lastno prizadevanje in podjetnost.
No, o tem je lahko govoriti, hegemonizirana kultura pa je pač danost, na katero s takimi pogovori težko vplivamo. Kar pa lahko naredi vsaj politika, je to, da izpostavi pozitivne prakse, da izpostavi vzore. Še pomembneje pa bi bilo, če bi to počeli tudi mediji. Izgleda, da nam je kot narodu težko koga pohvaliti za dobro opravljeno delo. Precej hitrejši smo na kritiki in razpravljanju o napakah. Dosti težje pa priznamo, da je nekdo vzoren in si zasluži pohvalo in izpostavljenost.
Spomnim se, kako lepo je bilo odraščati v osemdesetih, ko smo na italijanski televiziji lahko vsak večer izbirali med nekaj komedijami. Nato pa se drug dan v šoli cel pouk presmejali in ponavljali dobre fore. Ja, s smehom se lažje živi. Danes pa me je skoraj strah prižgati tv, ker me takoj pričaka kaka katastrofa ali afera.

]]> By: Anika - Ana M. Mayerhold http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/#comment-9687 Anika - Ana M. Mayerhold Wed, 28 May 2008 10:32:54 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/28/slovenska-kultura-gnojilo-za-korupcijo-in-strup-za-napredek/#comment-9687 @Vojko »Je potemtakem v slovenski kulturi, hm, dediščini vseh mrtvih generacij, ki kot mora teži pleča živih, kaj takšnega, kar ustreza njenemu ‘tipu’ privatizacije in lastniške koncentracije, zavira pa izkoriščanje razvojnih priložnosti in optimizacijo virov?« @ Jože “…namesto v rusenje posameznikov, ki so se do tega bogastva prigrebli, bi morali sesuti sistem, ki to omogoca” This was exactly my point." Zakaj? Ne namesto, ampak hkrati, če že ... Da, komaj nastajajoče izkoriščanje razvojnih priložnosti in optimizacija virov in podjetništvo ter rast slovenske industrije – tovarn, je odneslo »sesuvanje« sistema po drugi svetovni vojni. Podjetnik in podjetništvo sta postala nezaželjena, celo psovka. Koliko let potrebujemo, da si bomo spet upali in da bomo vedeli, da smemo in moremo biti podjetni in da nam bo »sistem« vsaj odstranjeval ovire, če že ne bo spodbujal iniciative. a)podjetnik – entrepreneur (običajno tudi lastnik) b)posloven človek, trgovec – businessman (lahko je tudi lastnik b)upravnik, upravitelj, vodja, okrbnik, gospodar; direktor, poslovodja – manager (redko lastnik, če pa postane lastnik, zaposli upravitelje) d)lastnik – proprietor, owner. @Vojko
»Je potemtakem v slovenski kulturi, hm, dediščini vseh mrtvih generacij, ki kot mora teži pleča živih, kaj takšnega, kar ustreza njenemu ‘tipu’ privatizacije in lastniške koncentracije, zavira pa izkoriščanje razvojnih priložnosti in optimizacijo virov?«
@ Jože
“…namesto v rusenje posameznikov, ki so se do tega bogastva prigrebli, bi morali sesuti sistem, ki to omogoca”
This was exactly my point.”
Zakaj? Ne namesto, ampak hkrati, če že …

Da, komaj nastajajoče izkoriščanje razvojnih priložnosti in optimizacija virov in podjetništvo ter rast slovenske industrije – tovarn, je odneslo »sesuvanje« sistema po drugi svetovni vojni. Podjetnik in podjetništvo sta postala nezaželjena, celo psovka. Koliko let potrebujemo, da si bomo spet upali in da bomo vedeli, da smemo in moremo biti podjetni in da nam bo »sistem« vsaj odstranjeval ovire, če že ne bo spodbujal iniciative.
a)podjetnik – entrepreneur (običajno tudi lastnik)
b)posloven človek, trgovec – businessman (lahko je
tudi lastnik
b)upravnik, upravitelj, vodja, okrbnik, gospodar; direktor, poslovodja – manager (redko lastnik, če pa postane lastnik, zaposli upravitelje)
d)lastnik – proprietor, owner.

]]>