Zadnjo besedo 24. mednarodnega festivala Druga godba bosta nocoj v Plečnikovih Križankah imeli domača etno druščina Katalena, ki svoj četrti album Cvik cvak v celoti posveča raziskovnju glasbene tradicije rezijanske doline, in senenagalska world music instititucija – Orchestra Baobab, ki po desetletnem molku v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svežim zagonom in lani izdano ploščo Made in Dakar nadaljuje petintridesetletno glasbeno ustvarjanje, s katerim so začeli kot hišni bend za konec tedna v dakarskem nočnem klubu. Koncert zasedbe Cravan Palace ob francoskem državnem prazniku, 14. juliju, sicer prav tako še sodi v festivalski repertoar, vendar je nastal predvsem kot projekt ob zaporednih predsedovanjih Slovenije in Francije.

Po najbolj črnem scenariju se lahko celo zgodi, da bo slovensko-senegalski koncertni večer hkrati tudi zadnji drugogodbaški koncert v Križankah. V zavodu Druga godba se namreč namesto z načrti za jubilejno, 25. izdajo festivala, ukvarjajo z možnostjo, da se bodo morali posloviti od edinstvenega in koncertom te vrste na kožo pisanega prizorišča. Kot opozarjajo, jim mestna občina Ljubljana in Festivala Ljubljana ne omogočata uporabe javne kulturne infrastrukture v skladu s 75. členom zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Član programskega odbora Druge godbe Bogdan Benigar pravi, da se bodo o tem še poskusili pogajati, a hkrati napoveduje, da bo jubilejna Druga godba zadnja pod njegovim vodstvom, če bi do izgona iz Križank dejansko prišlo. Izguba Križank ne bi bil usoden udarec le za festival in ljubitelje glasb, ki so na njem zastopane, temveč tudi za mestno kulturno ponudbo. Druga godba je namreč skozi leta postala eden od zaščitnih znakov ljubljanskega koncertnega in kulturnega dogajanja, ki ga mestni veljaki in načrtovalci kulturne politike očitno razumejo le še skozi dve skrajnosti; hohštaplerski kulturni elitizem na eni strani ter Danielo in Petra Graša na drugi.

V primerjavi s prejšnjimi leti se je že letošnja Druga godba oddaljila od Križank, saj so te v nasprotju z nekdanjo prakso gostile le tri drugogodbaške večere. Izbira Cankarjevega kluba za uvodne koncerte se je kljub temu izkazala za prednost in ne hendikep. Nastopi komorske glasbenice Nawal, indijskega dua Debashish in Subashish Bhattacharyja in marseilske zasedbe Lo Cor De la Plana bi se v napol praznih Križankah kaj lahko sprevrgli v katastrofo, tako pa so bili v manjšem klubskem ambientu med slastnejšimi trenutki festivala.

Prodaja vstopnic je sicer še poteka, do včeraj zjutraj pa je bilo za Drugo godbo prodanih približno 2600 vstopnic, kar je po podatkih organizatorjev več kot za katastrofalno slabo obiskan festival pred dvema letoma, vendar manj kot lani in manj, kot so pričakovali. Zanimanje za festival, ki je imel letos proračun 180.000 evrov (MOL in kulturno misnistrstvo sta prispevala približno 45 odstotkov) skozi leta zelo variira, v Zavodu Druga godba pa iz izkušenj pravijo, da inovativnejši program navadno pomeni tudi slabši obisk.

Več obiskovalcev so pričakovali predvsem v Križankah in tudi na Metelkovi. Pravzaprav so bili glasbeniki, ki so nastopili na omenjenih prizoriščih, tudi napovedani kot glavni zvezdniki festivala. To poleg Orchestre Baobab še zlasti velja za Vieuxa Farka Toureja, sina legendarnega malijskega glasbenika Alija Farke Toureja, in Tikena Jaha Fakolyja, ki so ga organizatorji razglašali za eno najbolj vročih imen na reggae sceni ta hip. Medtem ko je prvi povsem upravičil visoka pričakovanja, pa je bil neizprosni kritik dvojne morale v afriški družbi, skorumpirane politike in vojn vsaj v uvodnem delu nastopa precej medel. Če ne zaradi drugega, se bo njegov koncert v zgodovino prav gotovo vpisal po visokih koncetracijah THC-ja tako na odru kot v avditoriju. Med koncertom so si svojih pet minut slave skušali priboriti še Sintalovi varnostniki, med katerimi posamezniki očitno ne razumejo, da so zvezniki, zaradi kateri obiskovalci hodijo na koncerte, glasbeniki in ne oni. S hormoni napolnjena mladca sta najprej zatežila veseljaku, ki je pod odrom rajal zgoraj brez, da se mora obleči, nato pa sta ga hotela še odstraniti iz avditorija. Pomiril ju je šele oče Druge godbe Zoran Pistotnik.

Medtem ko je bila rdeča nit prvega večera v Križankah afriška godba, je bilo v drugem združeno nezdružljivo: postpunkerji Gang of Four, ki bi morali, kot so sami ugotavljali na odru, v Ljubljani nastopiti že pred tridesetimi leti, in barcelonski godbeni konglomerat Ojos de Brujo, vendar brez enega ključnih členov zasedbe - pevke Marine Abad, kar se je pri njihovem nastopu tudi poznalo. Da gre za zasedbi s povsem različnim pedigrejem in publiko, je pokazal pogled na prve vrste, saj so obraze, ki so odobravajoče prikimavali punkerjem, med nastopom Ojos de Brujo zamenjali povsem novi. Za obiskovalce, ki jih je zanimal samo en koncert, je bila polna cena vstopnice s 35 evri precej visoka, kar bi bržkone lahko tudi bil eden od razlogov za slabši obisk od pričakovanj.

Gang of Four
_{vse fotografije Primož Zrnec}

Ojos de Brujo

Sobotni romski večer na Metelkovi je prinesel energičen in duhovit nastop zasedbe Gipsy.cz, čeprav je bil njihov hiphop nemalokrat na meji klišejskega popa, in razočaranje v obliki Picikato Brass Banda predvsem po zaslugi neprepričljivega raperja Kempa in zelo rutinskega nastopa glasbenikov. Ciganska posla, je bilo slišati v prvih vrstah, ki se kar niso mogle sprijazniti, da se je koncert nekaj po polnoči končal in da od žura s trubami ne bo nič. Metelkova je sicer primerno zatočišče za drugogodbaške koncerte, a ker lahko zaradi stanovalcev očitno trajajo le do polnoči, se odločitev organizatorjev za nastopa dveh zasedb v enem večeru ni izkazala za pretirano posrečeno, še zlasti če imamo opraviti z romskimi zasedbami, ki pregovorno koncertirajo v nedogled.

Gipsy.cz

Rajanje na Metelkovi

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |