podrobneje

Kitajske oblasti, ki so se še pred kratkim požvižgale na kakršna koli opozorila o nesprejemljivih posegih v naravo, se zdaj bojijo, da se bo po potresu podrlo 70 jezov. Do zdaj so izseljevali cele vasi, z vodo in preusmerjanjem rek so zalivali cele doline, da so lahko postavili nove velike hidroeleketrarne za svoje hitro rastoče gospodarstvo. Prepričani so bili, da so premagali naravo. Zdaj vidijo, da ta lahko z enim samim potresom “pospravi” vse njihove posege.

Če funkcionarji in politiki v evropski komisiji, evropskem parlamentu in članicah EU mislijo resno z besedami, da mora EU postati vodilna sila na področju okolja, bo brazilski predsednik Luis Inacio Lula da Silva moral zelo kmalu od njih dobiti kup ogorčenih pisem in javnih opozoril, ker hoče z veliko hidroelektrarno amazonskim Indijancem odvzeti prostor za bivanje in jim uničiti vire hrane in surovine za življenje. Leta 1989 so Indijancem tuji mediji in pevec Sting pomagali rešiti deževni gozd, ki je njihov življenjski prostor.

For the 10,000 tribal indians of the Xingu, whose lives have changed little since the arrival of Europeans five centuries ago, this will be a devastating blow. “This is the second time we are fighting this battle,” says Chief Bocaire, a young leader of the Kayapo, one of more than 600 Indians from 35 ethnic groups who gathered in record numbers in Altamira. The Indians had travelled hundreds of miles to get there in an area with hardly any roads. The roads that do exist are mostly dirt tracks, impassable in bad weather and difficult and dangerous at the best of times. For most it has been an odyssey of several weeks, travelling in small boats to reach the roads.

Objavljeno pod k, zdravje in okolje | | Print This Post |


3 odzivi na “Kitajci se bojijo poplav, Indijanci branijo pragozd”  

  1. 1 darja2

    V Sloveniji nam ni treba skrbeti za vreme, za naše vreme skrbi družba NATO, zakaj jih vendar plačujemo iz proračuna…
    Odlomek iz prevoda v slovenščino:
    “Že nekaj stotisoč ljudi je opazovalo sledeče dogajanje. Pet do petnajst avionov križari tako preko podeželja kot preko mest v višini 6000 m. Kar se prvi trenutek zdijo črte kondenzirane vlage, pri daljšem opazovanju zbudi pomisleke. Črte kondenzne vlage, ki jih zarišejo avioni kot ogromno mrežo na nebo, se tudi po nekaj minutah ne porazgubijo. Pri tem se pogosto vidi kondenzat, razporejen podobno kot verižica biserov, ki se včasih preoblikuje v kapljičaste oblike. Počasi, a vztrajno se širijo trakovi kondenzirane vlage ali kapljice približno 30 do 60 minut in pri tem oblikujejo gosto oblakom podobno maso, ki izgleda kot na nebu v peno stolčeno mleko. Kar najprej izgleda kot trakovi kondenzne vlage, se vedno bolj preoblikuje v zavese megle. Po dveh do petih urah prekriva tisto področje neba, v katerem so prej križarili avioni, difuzen sloj megle in oblakov. Zanimivo je, da ostanejo v tej mlečni brozgi prvotni trakovi še čez nekaj ur prepoznavni kot bele vrvi. V tem času križarijo avioni v grobem vzorcu šahovske plošče še vedno preko neba, dokler se ne izgubijo v vedno gostejši sparini.

    Med opazovalcem in prej modrim nebom se naredi megla, ki kmalu ovije vse nebo. Če skozi plasti še kje zaslutimo Sonce, je to pogosto obdano s posebno svetlobo, v kateri se lahko vidi bleda mavrica. (Ta učinek povzroča lomljenje svetlobe na prahu iz aluminija, torej črt iz kemije, ki so jih naredili avioni).

    Že po nekaj urah zračna temperatura pade za približno za 7 stopinj. Istočasno pade zračna vlaga na vrednosti okrog 30%. (Ta učinek je posledica barijevih soli, ki so primešane škropivu. Pri škropljenjih, ki sledijo v seriji škropljenj, se zračna vlaga ne zmanjša tako močno.). Mraz in suša, ki se pojavita, sta trdovratno prisotna tudi čez nekaj dni, nato je vreme običajno lepo, toda posebej soparno, hladno. Dež nato praviloma brez izjeme izostane, nebo pa zbledi. Če pogledamo horizont, modrine neba ne vidimo več. Vidi se samo še bled bel trak, ki ga obarvajo morda v rjavkast ton fosilna goriva v zraku. Ta znak »belega neba« je karakteristika, ki izdaja akcije brizganja kemije .

    Pogosto se tipično vreme za tisti letni čas vrne šele čez en teden. Pogosto sledi nato takoj naslednja akcija škropljenja….”
    link: http://www.zveza-ajda-demeter......;L3_ID=105

    Je to samo moja paranoja ali ste zadnje čase kaj pogledali v nebo???? Ta vikend je bil intenziven (osebno lahko potrdim za Ljubljano), danes popoldan se letala več ne vidijo, ker letijo nad oblački kemije. Suh veter kemije me peče v grlu in srcu….
    nič čudnega, da bodo čebelce naredile kolektivni samomor, kar ustreza tudi pridelovalcem GSO hrane, njihovih jablan ne bo potrebno opraševati…
    Ubij me nežno,,,, pa lepo pomlad vam želim, morda kje na Novi Zelandiji???

  2. 2 Kosta

    Darja 2 od mene dobiš 10 točk za popolno resnico,ki uničuje zdravje povsod.lp-kosta

  3. 3 james

    paranoja, po moje čisto mogoča Darja2. razen, da slabo prenašamvročino in sem zlovoljen pri temperaturi nad 30 st. ni bilo čez vikend v Ljubljani nebo nič drugačno, kot običajno. Na gradbiščih Vegrada so uvoženi delavci iz Bolgarije na ogenj metali pločevinke z vsebino, ki je ob gorenju sproščala temno črn dim, čez vikend je bilo podeželici okroglih 103 vaških veselic,. (hrup in nočna svetloba motita hormonsko delovanje in povzročata psihoze in depresije, kar se lahko izrazi tudi kot paranoja - in za tem trpi že vsak peti starejši evropejec)..
    Splača se govoritzi samo o izvornem problemu - prenaseljenosti in nadaljni nori rasti človeške populacije. Če se o tem nismo pripravljeni pogovarjati in dogovoriti je na koncu vse ostalo okoljevarstvo paranoja.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Oglaševanje avtomobilov po poti oglaševanja tobaka?

Evropska komisija pripravlja nova pravila za oglaševanje avtomobilov. Predvideva, da bi morali proizvajalci v reklamah natančno in razumljivo navesti, koliko goriva avtomobil porabi in koliko izpustov povzroči. The new line follows the EU’s decision to exert ever-greater control on the way that tobacco, alcohol and food products can be advertised, counterbalancing the claims and sales lines [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Merklova z velikim korakom lovi Barrosovega terenca

‘Okoljski’ vrh Evropske unije bo, nedvomno, kar koli so se predsedniki vlad in držav že in se danes še bodo zmenili, velik korak v pravo smer. Predsedujoča, nemška kanclerka Angela Merkel, tako pravi: What has been agreed is a massive step forward from whatever point of view you take. /…/ We talked about specific obligations - [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Cena za umiranje biološke raznovrstnosti

Na konferenci o biološki raznovrstnosti v Bonnu so predstavili prvo študijo, v kateri imajo živali, rastline, gozdovi, močvirja, koralni grebeni, ribe ceno. Pokazala je, da največje izumiranje rastlinskih in živalskih vrst v zadnjih milijonih let, ki smo mu priča, saj vsako uro na planetu izumrejo tri vrste, na leto stane vsaj 40 milijard dolarjev. [...]

| Print This Post | 5 odzivov »



Kitajci ponarejajo tudi Harrya Potterja

Ure, tekstil, torbe, čevlje, software, sladkarije skratka vse je na Kitajskem mogoče dobiti ponarejeno in zelo poceni. Nekateri ponaredki so tako dobri, da jih je od originalov zelo težko ločiti. Kitajci za izdelavo ponaredkov porabijo vse manj časa, ko znano zahodno podjetje da na trg nov izdelek, je na kitajskih tržnicah že čez nekaj dni [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Bio, kdaj tudi v naših trgovinah?

Vsaj 400 gramov sadja in zelenjave je treba pojesti na dan, priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Slovenci po statističnih podatkih iz leta 2002 na dan povprečno pojemo 191,5 grama sadja in 158 gramov zelenjave. Inštitut za varovanje zdravja priporoča, da bi morali pojesti za 15 odstotkov več sadja in kar za 30 odstotkov več [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

 arhiv

 koledar

maj 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« april   junij »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

 razgledi.net