Economist o razcvetu korupcije v novih članicah EU
darja, nedelja, 25. maj 2008Korumpirani uradniki v državah Srednje in Vzhodne Evrope so le redko živeli bolje kot zdaj. Pridružitev Evropski uniji je ustvarila veliko mlakužo, v kateri je mogoče krasti javni denar. Organi za boj proti korupciji v teh državah ne morejo opravljati svojega dela. Najhuje je v Bolgariji in Romuniji, ki sta dobili zaradi neuspešnega boja proti korupciji na visoki ravni več javnih opominov iz Bruslja, a tudi drugod je slabo. Tudi v Sloveniji - nekoč vzoru dobrega vladanja -, zakonodajalec poskuša ukiniti komisijo za boj proti korupciji, ker da je predraga in nepotrebna, ugotavlja, tednik Economist.
The biggest problems are in Romania and Bulgaria, the EU’s two newest members, whose apparent inability (or disinclination) to deal with high-level corruption has led to increasingly acerbic public warnings from Brussels. But other countries have done badly too. “Before accession, governments were under close scrutiny. Now the fight against corruption is not a priority,” comments Drago Kos, president of GRECO, an anti-corruption outfit affiliated to the Council of Europe, a human-rights organisation. “The Europeanisation of political elites was largely taken for granted,” says Alina Mungiu-Pippidi, a Berlin-based Romanian academic.
Economist opozarja, da je korupcijo mogoče odpraviti le z zmanjšanjem birokracije do točke, ko podkupovanje bodisi ni potrebno bodisi je tako rekoč ni mogoče prikriti. To je skrivnost uspeha v Estoniji, ki je najbrž “najbolj čista država v regiji”. Večina vzhodnoevropskih držav mora svojo javno administracijo še reformirati, ki zdaj omogoča veliko priložnosti za donosno “mešetarjenje”. Od Baltika do Balkana politikom najbolj skrb zbujajoče obtožbe o korupciji očitno ne škodujejo.
That may be a more promising approach. Corruption crackdowns work only if the public administration is simplified to the point where bribe-taking becomes either unnecessary or highly conspicuous. That has been the secret of success in Estonia, probably the cleanest country in the region. But most east European countries have yet to reform their bureaucracies, creating lots of opportunities for peddlers of lucrative short cuts.
Dokler se bodo politiki v Sloveniji torej zgolj prerekali, kdo je večji lopov, kdo je bolj sofisticirano in kdo bolj brezobzirno zlorabljal predpise, kdo je potrjeval predpise, ki omogočajo zlorabe in korupcijo, bodo mlatili samo prazno slamo in volivci lahko mirno ugasnejo televizorje. Economist je v enem kratkem članku jasno navedel, v čem je problem.
Patria - Kolesniki - ni slucaj, da je v projekt pritegnjeno tudi Gorenje - imajo namrec razen normalnih pralnih strojev tudi novi proizvod - stroj za sistemsko pranje pokradenega denarja - kjer je zraven tudi ljubljeni Fuehrer. Od 280 mil Evrov je gotovo vsaj 50 miljonov namenjeno “korupciji”. Za tako vsoto je pa vsekakor potreben dober pralni stroj.
Pa smo tam. Zmanjšanje birokracije do točke, ko podkupovanje bodisi ni potrebno bodisi ga tako rekoč ni mogoče prikriti.
Kako naj to razumem? Tudi jaz sodim v javni sektor, saj delam na univerzi. Economist najbrž ne predlaga, da odpustimo mene, pač pa birokrate. Kdo pa so birokrati? Naj pogledam v državno upravo? Na občini, ko si pridem podaljševati prometno dovoljenje ali po nov potni list (nove osebne nočem
), stojim v vrsti. Bi morali torej zmanjšati število teh uslužbenk? Najbrž ne. (Libertarci bodo najbrž poskočili “ja, seveda, oddajte koncesije za te službe”.) Nadalje, poskusite v Mariboru prijaviti, da vam pijani sosed cel dan kuri kres in ga na koncu začini s starimi gumami. Vsi inšpektorji se bodo v hipu razglasili za nepristojne in nezadosno opremljene. Torej ni problem v tem, da jih je preveč, pač pa da premalo in premalo kvalitetno delajo. Spet ne vidim, kaj bi dosegel z zmanjšanjem njihovega števila. Torej najbrž Economist ni mislil na birokracijo kot takšno, pač pa samo na tiste birokrate, ki odločajo pri zadevah z veliko ničlami. Torej predlaga, da v teh postopkih zmanjšamo število zaposlenih in tako povečamo preglednost? Ne vem, nisem prepričan. Kolikor vem, je v aferi z brniškim kontrolnim stolpom bil samo en odločevalec…
Nisem prepričan, da je reč res enostavna. Bom pa zelo vesel, če mi kdo razloži ta recept tako, da ga bom razumel.
Problem ni število uradnikov, ampak nepregledni in zapleteni postopki, ki omogočajo, da inšpektorji vedno znova najdejo izgovor, zakaj niso pristojni, problem je, da birokracija - nepregledni in zapleteni postopki - omogočajo, da ti nekdo, ki ga poznaš, po sistemu vez in poznanstev lahko različne zadeve rihta mimo vrste, poskrbi, da tvoja prijava zastara, ipd. Takšno birokracijo ima v mislih Economist.
@ Igor Đukanović - pa a ste zares prijavili tiste “kresovalce”? Tega je toliko in tako različno (ravnokar sem preživel včerašnje celonočno praznovanje 14-ega rojstnega dne hčerkice mojega soseda, ki jo imajo vsi v razeredu tako radi, da je posledično nekaj metrov od naše spalnice njenih 30 sošolcev priredilo celonočno rajanje -spolno prebujajočih otrok ženskega spola -naredim kakšno fotko in sem pedofil, tako pa čepi v ušesa pa masko čez oči?), ukrepanja pa nikjer,..
No, mislim da prispevek kaže s prstom na pravo mesto. Pomislimo na vse odsedanje vlade v Slvoeniji, pa dodajmo še primer zadnje, ki se sliši: Viran napove znižanje zaposelnih in enostavnejšo javno upravo, vi ki ste na Univerzi pa točno veste, da je potrebno za vsako prijavo projektov ali ,..karkoli čedalje več papirologije in, da vsako tajnico na porodniški, ki jo Virant vrže iz evidenc, najprej nadomešča nova, ki pa se tudi po vrnitvi prejšnje zaposli, da število nezadržno raste.
Darja pozablja na še eno rak rano pri nas, ki je delno že opisan na primeru Maribora - to pa je občinski birokratski aparat, ki se mu bo sedaj pridružil še pokrajinski. Država in z njo sedanji prof. dr. (kolikor vem edini, ki si je dovolil takoj po ustoličenju v ministra, podeliti profesuro brez ene same objave v mednarodni strokovni literaturi, čeprav je ta predpogoj za naziv) Virant sta v primerjavi z nepreglednostjo (koruptivnost in klientelizem vseh mogočih ljudskih županov, ki imajo škarje in platno pri dodeljevanju gradbenih dovolenj) na lokalni ravni pravi amaterizem. Bojim se, da doma rešujemo to težko vprašanje s poceni populizmi, kot Berlusconi neapeljske smeti (v spregi z mafijo)
Čeprav ima “Economist” deloma prav pa bi mu lahko poočitali tudi tisto “držite tatu” in dodali “de te fabula narratur” - “o tebi gre zgodba”, glede na to, kdo je večinski lastnik “Economista”. Bolj piškava in hkrati pretenciozna je njegova zaskrbljenost ob morebitni ukinitvi protikorupcijske komisije v Sloveniji!? Popolnoma pa se strinjam, da je potrebno birokratske postopke poenostaviti in ne samo te. Že dolgo vpijem: poenostavi, poenostavi - simplify, simplify!
Se strinjam z vsemi na tej cesti.
James, ne nisem prijavil. Medtem ko sem čakal v čakalnici, sem pri odprtih vratih poslušal gospoda pred seboj. Takoj mi je postalo jasno, da inšpektor ne bo pomagala rešiti mojega problema. Ker sem čveka na kvadrat, ob vsaki priložnosti opozorim na to samoosvoboditev birokracije. Če bi takrat tisti šef inšpektorjev to vedel, …
Hvala za vsa pojasnila, se beremo še naprej, igor
Mislim, da sta zopet enkrat zamenjana vzrok in posledica. Mislim, da dobri pogoji za uspevanje korupcije privlačijo “prave ljudi na prava mesta”.
Menim, da gre v primeru izjave »korupcija se zvišuje« za večplastno problematiko.
1. Zagotovo je potrebno zakone in izvajane zakonov natančneje opredeliti in pisati bolj »vodotesno« zakonodajo. Šolski primer je DMV, ki ga izigravajo vsi po spisku, ko je bil namen dober rešitev pa slaba. Oz kontrola je izostala.
2. Problem uradnikov pa ni le v številu ampak v organizaciji in strukturi. Danes podjetja racionaliziramo poslovanja tudi tako, da se določena dela prenašajo in porazdelijo. S tem se produktivnost veča. (to ne gre v nedogled). Vendar kako pričakovati od vodje uradnikov vodenja, če so birokrati s svojo logiko in to zagotovo ni učinkovitost. Birokrati veliko delajo dela, ki si ga sami naredijo. To je logika, ki reproducira institucije. Zato so regije simptom. Simptom uradnikov in birokratov.
3. Korupcija uradnikov je tudi zato večja ker se nikomur nič ne zgodi. Ukor, opomin, prestavitev. To niso ukrepi. Ukrep je odpustitev, plačanje odškodnine in prepoved zaposlitve v javni upravi.
4. Davčna policija bi morala enostavno pregledovati prihodke. Nemogoče je, da človek dela deset let nazaj na »šalterju«, danes pa je najbogatejši Slovenec. Pa ne gre za »foušijo« ampak za vprašanje možnega. Sicer pa naj to dokaže. V Nemčiji ne smeš imeti preveč, ker te vzamejo pod drobnogled od kje ti to vse. Vendar to dela davčna policija. Narod je »foušijo« outsours-av.
5. Problem županov in njihove transparence pa je problem države, ki je dovolila ustanovitev invalidnih mini občin. Te po definiciji nimajo velikih naročil (le kako če so mini) in se vse skupaj zakrije in »potala«. Katerega župana so pribili, da ne rečem kam?
6. Danes je ponovno sinonim za uspeh kako si nategnil zakon, organ ali institucijo. Ljudje postajajo neobčutljivi in naslednjiki te vlade bodo imeli trdo delo.
Zato je skoraj nemogoče in simptomatsko ukinjanje protikorupcijske komisije. Namesto, da se ji podeli več pooblastil se jih ukinja. Pa s kom je kaj narobe?
Gregor Virant danes v Financah:
“Če bi ta komisija dobila policijska in tožilska pooblastila, potem bi se pridružili majhnemu številu držav, kot je denimo nekaj afriških držav in Singapur, ki imajo nekakšno komisijo s policijskimi pooblastili. Niti komisije, kakršna je naša, v starih članicah EU nimajo. Gre za papirnatega tigra.”
Igor, James: razumel bi problem, da bi se neka stvar dogajala večkrat na leto, ampak delati si skrbi in blatiti in prijavljati sosede zaradi enkratnega dogodka, pa se mi zdi smešno.
Pri nas si tudi sosed pred naše dvorišče vsako leto pripelje gnoj, pa že potrpimo tista 2, 3 dni.
všeč mi je izbira najrazličnejših nadimkov. vsekakor je prav potrpeti - no, očitno se ne razumemo, da ne gre za enkratni dogodek, ampak vsakdanjost - pa tudi o enkratnem doggodku se mroa razmisliti, da sem sam sicer pijanec, medtem ko trezen sosed doživlja mojo pijansot drugače. Upam, da bo res takih kolektivističnih razmišljanja enkrat konec ibn bo masovno pijančevanje zamenjal zdrav razmislek. sveta preproščina
izgleda da je nacionalni šport politikov v EU cap carap