Comments on: Žita in oljarice za kurjavo ali prehrano?

By: Peter J. CESNIK

Peter J. CESNIK — Wed, 28 May 2008 08:58:31 +0000

Bio-goriva da ali ne? Avstralija (Queensland/New South Wales) proizvaja nemalo svetovnega sladkorja. Ker cena na svetovnem tržišču ni stimulativna se je tudi Queensland odločil za predelavo sladkornega trsa v bio-metanol, ki se dodaja gorivu. Angleži so imeli nemalo površin zasejanih z sladkorno peso - ker je cena padla so tovarno podobno (bivši) tovarni sladkorja v Ormožu “predelali” za proizvodnjo bio-etanola. Cena modifikacije 70 miljonov angleških funtov. Pri nas se to hvala Bogu ni izvedlo. Naš površine so majhne in letos slabo posejane s pšenico. Uvažamo pa 504.000 ton pšenice za kruh in v obliki testenin. Cena uvoženega žita je cca 240 USD po toni plus stroški distribucije in logistike. Cena domačega žita je globko pod to ceno. Zakaj ne stumulirati kmeta (ki sedaj ni posejal nič) z boljšo odkupno ceno? Furlanija in benečija pa so letos bolj posejane z žitom kot kdaj koli popreje. Cena riža je pred meseci poskočila iz 240USD po toni na 740USD po toni. Rezultat je panika v Jugovzhodno Azijskih državah (Malezija, Indonezija, Tailand).
Bio-goriva sama po sebi pa niso “Godsend” ali mana iz neba. Servisna obdobja vozil so bolj pogosta in pa naravne klimatske sprembe lahko hitro postore z redno dobavo.

By: Emil

Emil — Mon, 26 May 2008 14:02:34 +0000

Podnebne spremembe v govorih politikov so izraz njihovega praznega delovanja pri ključniih temah človeštva. Pojavljajo se kot prazna sintagma, nova tema, ki naj pokaže, kako se politika odziva na nove izzive, je pa eden najbolj praznih pojmov sploh. Slovenija in Evropa nista storili nič ali skoraj nič na to temo, če pa že potem pa kontradiktorno, kot s pristajanjem na biogoriva. Vsakič, ko kakšen politik izusti to besedo, je jasno, da gre za navidezno “reševanje problemov” in nič več. Ali smo v Sloveniji karkoli fizično naredili, da bi ublažili, ali se prilagodili na podnebne spremembe? Ali je Evropska unija storila, kaj več, kot da trosi deklaracije in dobre namene? Politika je izpraznjena do konca. Najbolje je to včeraj dokazala komisarka za kmetijstvo. Na izpraznjenem trgu v Mariboru, kjer so policijske barijere čuvale ministre pred upokojenci, ki so čakali drobtinice iz “podeželjske pojedine” je izjavila, da niso prišli zaradi turizma, in da biogoriva niso kriva za visoke cene. Izkoristila je pravico, da govori v imenu “resnice”, da je govorila neresnico. Kako bedno, kako prazno…
Hvala za komentarje…
ee

By: darja

darja — Mon, 26 May 2008 13:42:22 +0000

@Andrej
evropski komisarji v zadnjem letu tako zavzeto iščejo povezave med svojimi delovnimi področji in boju proti podnebnim spremembam, da bo do konca mandata v jeseni prihodnje leto gotovo tudi komisar za multilingvizem našel pojasnilo, kako uporaba več jezikov lahko pripomore k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

By: james

james — Mon, 26 May 2008 09:27:39 +0000

Vem, Andrej, samo to, da je, z moje strani cenjeni profesor, zapisal (v podobni debati) nekaj o “umiku” v lastno svobodo, ki mu jo omogoča stroka.. (meni se je zdelo popolnoma razumljivo). Smeh je nalezljiv
Kako bi naj šla EU politika v smislu “kohezijska politika za podnebne spremembe?” To bi znalo biti zanimivo še za koga, ne le za vas, ki mahate z rdečo zastavo bikom (recimo finančnimi officer-jem) v bruseljski areni.

By: andrej

andrej — Sun, 25 May 2008 21:32:35 +0000

Ha, ha, ha, @james; vprasanje zakaj Emil ni med resornimi ministri moras zastaviti modrosti Emila samega - niti ne vsem tistim sestavljalcem zadnjih vlad, ki so ga zeleli imeti v svojih vrstah.

Je pa res zaskrbljujoce, Emil, kar pises o odzivih in politiki Evropske komisije. Nekaj podobnega, namrec nejasno in z lobisti prenapolnjeno politiko, lahko zasledimo tudi na podrocju Kohezijske politike; komisarka Huebnerjeva nikakor ni sposobna fokusirati svoje politike na osnovne cilje, marvec se kohezijsko politiko sedaj zeli uporabiti vsepovsod, kjer gori: ja, tudi pri podnebnih spremembah…

By: james

james — Sun, 25 May 2008 08:24:50 +0000

še enkrat - če bi ocenjevali prispevke na Razgledih potem je ravno ta pričajoči napisan od Emila Erjavca dobil 100 točk od 100 možnih - izjemno korektno, izjemno zdravorazumsko - zakaj to tako malo ljudi prebere in zakaj prof. Erjavec ni med resornimi ministri? Nujno ga rabimo. Argument? Preberite prispevek.
Anika - z razlago naraščanja prebivalstva se samo delno strinjam - no, zame je razlaga vsaj podobna temu, kar je v prispevku omenjal Emil (od revščine, neznanja, koruptivno organiziranih vlad…). ne vem, kaj je vzrok (še najbližje bo kar biologija in njeni hierarhično organizirani instinkti; saj vemo raziskovalni, prehranjevalni in razmnoževalni), važna je posledica in nedojemanje posledic, pa čeprav se kažejo kot tako hude anomalije v človeški populaciji, kot je revščina in lakota. Govorim seveda o človeški populaciji leta 2008 in osuplosti nad dejstvom, da kljub vsemu znanju ne zaustavi genocid nad življenjem in končno na podlagi poskusa urejanja natalitete prične z reševanjem poglavitnih težav sedanjosti. Lahko za začetek točno tistih, ki jih je opisal premier Janša: “mir in varnost, boj proti podnebnim spremembam ter boj proti revščini”.

By: Anika - Ana M. Mayerhold

Anika - Ana M. Mayerhold — Fri, 23 May 2008 12:54:41 +0000

@James
Število prebivalcev se veča zaradi strahu. Ko in če bo strah prenehal, se bo nataliteta, zlasti v tkim. državah tretjega sveta, zmanjševala. Eden od vzrokov je tudi dejstvo, da nimajo pokojninskega sistema; starost si zavarujejo s številnimi otroki. Prav zaradi urejenega pokojninskega sistema in zaradi tega večjega občutka varnosti in če k vzrokom pripišemo še ogromno število umrlih v vojnah, zlasti fantov in mož, se nataliteta v Evropi zmanjšuje.

Nekaj namigov, kako reševati problem dražitve in pomanjkanja hrane ter zakaj, kaj in kako o novih načinih pridelovanja ter kmetovanja razmišljajo v svetu:

http://www.spiegel.de/internat.....94,00.html

http://www.breitbart.com/print....._article=1

@Emil
Naj Evropa ukine prepoved gojenja industrijske konoplje!