Z našo zakonodajo ne more biti nič narobe, saj smo v EU, zato tudi pri nas veljajo evropske direktive, lahko pogosto slišimo politike in direktorje. Nazadnje je s temi besedami celjski župan in predsednik SLS Bojan Šrot prejšnji teden med drugim utemeljeval zakonitost menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Utemeljevanje kakovosti zakonodaje ali celo zakonitosti poslov s sklicevanjem na evropske direktive pa ni tako preprosto.

Direktiva je predpis, ki v državah članicah ne velja neposredno, ampak jo mora vsaka sama s svojimi zakoni in predpisi prenesti v svoj pravni red. To pomeni, da direktiva ne velja v vseh državah članicah enako, ampak je od nacionalne zakonodaje in pravnega reda odvisno, kako je direktiva uveljavljena. Seveda je treba direktivo pravilno prenesti v pravni red in če evropska komisija ugotovi, da ni tako, državo članico opozori, da direktive ni ustrezno prenesla v svoj pravni red in to lahko zahteva tudi s tožbo na sodišču evropskih skupnosti. Ko država članica evropsko direktivo prenese v svoj pravni red, pa morajo njene nacionalne oblasti poskrbeti za ustrezno izvajanje zakonov in izvedbenih predpisov, s katerimi prenesejo direktivo v nacionalni pravni red.

Lani prvega novembra je začela veljati evropska direktiva o trgu finančnih storitev in finančnih instrumentih (MiFID), ki po zagotovilih evropske komisije zagotavlja večjo transparentnost za poročanje nadzornim organom, za objavo podatkov o sklenjenih poslih, za objavo podatkov pred in po sklenitvi posla. Slovenija je to direktivo prenesla v svoj pravni red z zakonom o trgu finančnih instrumentov.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |