Comments on: Civilna družba kot alternativa http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Thu, 20 Nov 2008 08:53:36 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 By: jože p. damijan http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9489 jože p. damijan Wed, 21 May 2008 15:00:03 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9489 Ana, ni kaj dodati, dobra dopolnitev! Ana,
ni kaj dodati, dobra dopolnitev!

]]> By: Anika - Ana M. Mayerhold http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9476 Anika - Ana M. Mayerhold Wed, 21 May 2008 09:49:45 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9476 Kaj pa če se je amayer šalil(a)? No, to ve samo amayer, ali pa še ta ne. Treba bi bilo, zato da se ne bi pogovarjali kot slepi o slonu, najprej definirati »pojav« in pojem civilne družbe, kakor ga vidita in vidijo razpravljalci. Medtem ko JPD naslavlja civilno družbo kot nek abstrakten a zaželjen pojav, poskuša IV definirati «civilno družbo« kot izbruh prav te v 80. letih (1988!) in navaja pogoje ter pripisuje velik pomen medijem in sicer: » ... kronološko: predvsem pa so bili - mediji! Radio Študent, Nova Revija, Mladina.. " in hudo dvomi, " ...da lahko Finance in Dnevnik - ali katerikoli drug tiskani medij - danes odigrajo to vlogo ... » Ali se je res tedaj, tam in zato »zgodila« civilna družba? Vsi navedeni mediji in nevladne organizacije ter društva so bila pod skrbnim nadzorom SZDL, ki je dajal soglasje za imenovanje urednikov, uredniških odborov in predsednikov ter izvršnih (upravnih) odborov društev itd. Kakorkoli že, "dogodki" so bili dopuščeni! Ob pojavu panka je bila na primer partija v skrbeh in zmedena. Ker je bila ekonomska situacija zelo vprašljiva, kar je dobro opisal IV, je bila bolj prizanesljiva. Ko pa se je dala še poučiti, od nas dobrohotnežev, da pank ne predstavlja nobene družbene grožnje, ampak da je to popoldanska zabava adolescentnega proletariata iz predmestij velemest na zahodu, zlasti v Veliki Britaniji, ki nima prevratniških idej, ampak živi pri starših, po delu je ne zanima nič razen zabave in njen cilj je obogateti – kupiti si razkošen avto! Kar je dobro opisal angleški sociolog Dick Hebridge v svoji knjigi: Subculture: The meaning of the Style (1980), kar je partija prebrala! Kolikor pa je že bilo spontanega mladostniškega uporništva in iskanje stila in izražanja strinjanja ali nestrinjanja z družbo in sistemom kot takim, pa navajam: pomemben element Hebdigove analize je njegov pristop k medijem in njihovem odnosu do subkulture; on jih smatra za negativne elemente v razvoju subkulture in njihovi vlogi ... v zvezi s tem, meni, da vsaka subkultura gre skozi krog odpora in sprejemanja in skladno s tem razvija razlikovanje prvega kroga samoozaveščenih inovatorjev, ki so torej nedotaknjeni z zlim dotikom medijev, in privržencev ter sledilcem, ki se pojavijo šele potem, ko subkultura prodre v javnost in katere stil je pravzaprav neavtentičen, ker je proizvod inkorporacije. In prav to se je zgodilo: bosidi, da so na Zahodu pank skomercializirali bodisi da ga je na Vzhodu, kljub na videz nenaklonjenosti in navideznemu »zatiranju« tega pojava partija sprejela kot en del »main stream« kulture!?? Na koncu je bil celo deležen državnega priznanja v obliki odkritja spominske plošče ... itd. Glavni teoretiki, ideologi ali promotorji pa se danes ne bodi leni udinjajo in so »objeli« medtem nastale tajkune, ki so ja tako menedžersko spretni!, da nam bodo omogočili – URBANO KULTURO! Mimogrede, zanimivo je, kako so leta 1983! reagirali tedanji/današnji ideologi na slovenski film »Eva« - eden redkih urbanih(meščanskih) filmov pri nas – očitali so mu prav to in pretirano »razkošje« - bog se jih usmili. In vprašati se moramo, kaj je »civilna družba« ob izbruhu leta 1988 ... 1991 pričakovala: en del je pričakoval, da se bo z obrnitvijo k Evropi in integracijo v ES zrušil dotedanji režim; en del, nomenklatura in njeni glasniki - »Evropa, takoj!« - pa so načrtovali naslednje: oblast že imamo, zdaj hočemo še privatno lastnino in razkošje, ki ga bomo lahko kazali javno. Načrt jim je uspel tudi s pomočjo močnih dejavnikov iz sveta! (Meni osebno je pank stil prišel prav, saj sem zaradi bolj ali manj težje ekonomske situacije lahko nosila suknjiče in "balonarje" - dežne plašče starega očeta izpred druge svetovne vojne: marteriali in kroji so bili fantastični!) Kaj je torej civilna družba danes v postkapitalistični in postsocialistični družbi? Zame je to, kar je že ves čas bila: civilno družbo sestavljajo posamezniki, državljani, ki niso vključeni v nobeno organizacijo in nobeno stranko v nobeno nevladno organizacijo. To je tista kritična masa, ki naj bi na vsakem koraku v vsakdanjem življenju uveljavljala etos, logos in patos. A bojim se, da jih ni. Tudi sama, čeprav si še tako prizadevam, nasedem in popustim na primer serviserjem in obrtnikom, ko od njih ne zahtevam računa za njihove storitve! Podpiram sivo ekonomijo in pomagam krasti državi in ostalim davkoplačevalcem! (Po ukinitvi davčnih olajšav je to še bolj priročno in razumljivo!) Sram me je. A izgovor je dlani: če drugi ne, zakaj pa bi bila jaz tako neumna. Svoj del odgovornosti nosijo tudi mediji, ki ustvarjajo klimo izrednega stanja – zlasti zadnja štiri leta, ko so na oblasti nomenklaturi nezaželeni in ustvarjajo vzdušje takoimenovanega kapitalizma, ki ga nekateri razumejo tako: »Čopi i beži«! Sicer pa je današnje predstavnike civilne družbe, maso in njene nevladarje najbolje literarno opisal Bela Hamvas: » ... V posamezni skupini živi več sto, včasih tisoč bitij, toda brez vsakršnega reda in vodje. Med sabo ne trpijo bolj pametnega ne močnejšega. Nenehno se popolnoma brezumno prepirajo, suvajo, trgajo in pehajo ter brez razloga ujedajo drug drugega ali se iz zasede kljuvajo po glavi, z bokov ali beder si drug drugemu trgajo meso in ga goltajo. ... Ime nove vrste je čirihau. Latinsko oziroma znanstveno ime je čirihau communis. Pojavlja se v različnih varietetah, so europeusi, africanusi, asiaticusi, americanusi in tudi ločijo več različnih podvrst. Čirihau očitno verjame, da je tisto, kar dela, edino trezno in umno življenje. Kar je možno, požreti, kar ni možno, skriti pred drugimi, in kar mu energije še ostane, pariti se in smrčati. Edina možnost bivanja je takoj vse pogoltniti in napasti samico, potem pra vreščati in se tepsti. O vodstvu ni govora. Nihče ne verjame drugemu niti besedice. Tako se uresniči popolna enakopravnost. Preživi samo tisti, ki je prav tako brez milosti, zloben, razbojniški, poniglav, lakomen, nasilen kot drugi. Nikoli se ne umivajo. .... Posebno priljubljena je navada, da drug drugega usekajo pri korenu krila. Ne more več leteti, zaostane za drugimi, ujame in raztrga ga tuje pleme. Z njim ostane včasih njegova samica, a le zato, da bi pobila in požrla samca. Potem spet poišče svoje. Čirihau je zelo zadovoljen z lastno treznostjo. Zdi se mu, da mu je uspelo življenje popolnoma poenostaviti do popolne realnosti. To je resničnost, drugo je samo ovinkarjenje. To je kvintesenca bivanja, brez vsega odvečnega sentimentalizma. To je tako imenovana bitka za obstoj, vsakdo misli le nase, se zavaruje, si pridobi toliko, kolikor zna, vseeno za kakšno ceno in po kakšni poti. To je pametno, trezno, modro praktično. Kdor govori kaj drugega, le rafinirano brani svoje interese in s kakšnim trikom želi isto. Čirihau to spregleda. Življenje je v temelju sebično. Red in vladavina bi bila dobra za to, da bi nekateri dobro živeli na račun drugih. To so odpravili. Pri njih ni mogoče lagati. Vsakdo tudi sicer ve o drugem, da hoče žreti, žreti in se pariti ter smrčati, vse drugo je popolnoam nezanimivo. » Bela Hamvas, Skrivni zapisnik, 4. februar 1962, prevod: Gabriela Gaal, Študentska založba, Ljubljana 2003. A upajmo in prizadevajmo si kot posamezniki, da se bo dejansko pojavila kritična masa, ki bo prerasla v »civilno družbo« in udejanjala etos, logos in patos ter po teoriji o učinku stote opice – 100th Monkey Effect – »okužila« še druge, tako da se bodo "nalezli etosa, logosa in patosa" tudi drugi »čirihaui«. Bodi. Kaj pa če se je amayer šalil(a)? No, to ve samo amayer, ali pa še ta ne.
Treba bi bilo, zato da se ne bi pogovarjali kot slepi o slonu, najprej definirati »pojav« in pojem civilne družbe, kakor ga vidita in vidijo razpravljalci.
Medtem ko JPD naslavlja civilno družbo kot nek abstrakten a zaželjen pojav, poskuša IV definirati «civilno družbo« kot izbruh prav te v 80. letih (1988!) in navaja pogoje ter pripisuje velik pomen medijem in sicer: » … kronološko: predvsem pa so bili - mediji! Radio Študent, Nova Revija, Mladina.. ” in hudo dvomi, ” …da lahko Finance in Dnevnik - ali katerikoli drug tiskani medij - danes odigrajo to vlogo … » Ali se je res tedaj, tam in zato »zgodila« civilna družba? Vsi navedeni mediji in nevladne organizacije ter društva so bila pod skrbnim nadzorom SZDL, ki je dajal soglasje za imenovanje urednikov, uredniških odborov in predsednikov ter izvršnih (upravnih) odborov društev itd. Kakorkoli že, “dogodki” so bili dopuščeni! Ob pojavu panka je bila na primer partija v skrbeh in zmedena. Ker je bila ekonomska situacija zelo vprašljiva, kar je dobro opisal IV, je bila bolj prizanesljiva. Ko pa se je dala še poučiti, od nas dobrohotnežev, da pank ne predstavlja nobene družbene grožnje, ampak da je to popoldanska zabava adolescentnega proletariata iz predmestij velemest na zahodu, zlasti v Veliki Britaniji, ki nima prevratniških idej, ampak živi pri starših, po delu je ne zanima nič razen zabave in njen cilj je obogateti – kupiti si razkošen avto! Kar je dobro opisal angleški sociolog Dick Hebridge v svoji knjigi: Subculture: The meaning of the Style (1980), kar je partija prebrala! Kolikor pa je že bilo spontanega mladostniškega uporništva in iskanje stila in izražanja strinjanja ali nestrinjanja z družbo in sistemom kot takim, pa navajam: pomemben element Hebdigove analize je njegov pristop k medijem in njihovem odnosu do subkulture; on jih smatra za negativne elemente v razvoju subkulture in njihovi vlogi … v zvezi s tem, meni, da vsaka subkultura gre skozi krog odpora in sprejemanja in skladno s tem razvija razlikovanje prvega kroga samoozaveščenih inovatorjev, ki so torej nedotaknjeni z zlim dotikom medijev, in privržencev ter sledilcem, ki se pojavijo šele potem, ko subkultura prodre v javnost in katere stil je pravzaprav neavtentičen, ker je proizvod inkorporacije.
In prav to se je zgodilo: bosidi, da so na Zahodu pank skomercializirali bodisi da ga je na Vzhodu, kljub na videz nenaklonjenosti in navideznemu »zatiranju« tega pojava partija sprejela kot en del »main stream« kulture!?? Na koncu je bil celo deležen državnega priznanja v obliki odkritja spominske plošče … itd. Glavni teoretiki, ideologi ali promotorji pa se danes ne bodi leni udinjajo in so »objeli« medtem nastale tajkune, ki so ja tako menedžersko spretni!, da nam bodo omogočili – URBANO KULTURO! Mimogrede, zanimivo je, kako so leta 1983! reagirali tedanji/današnji ideologi na slovenski film »Eva« - eden redkih urbanih(meščanskih) filmov pri nas – očitali so mu prav to in pretirano »razkošje« - bog se jih usmili. In vprašati se moramo, kaj je »civilna družba« ob izbruhu leta 1988 … 1991 pričakovala: en del je pričakoval, da se bo z obrnitvijo k Evropi in integracijo v ES zrušil dotedanji režim; en del, nomenklatura in njeni glasniki - »Evropa, takoj!« - pa so načrtovali naslednje: oblast že imamo, zdaj hočemo še privatno lastnino in razkošje, ki ga bomo lahko kazali javno. Načrt jim je uspel tudi s pomočjo močnih dejavnikov iz sveta! (Meni osebno je pank stil prišel prav, saj sem zaradi bolj ali manj težje ekonomske situacije lahko nosila suknjiče in “balonarje” - dežne plašče starega očeta izpred druge svetovne vojne: marteriali in kroji so bili fantastični!)
Kaj je torej civilna družba danes v postkapitalistični in postsocialistični družbi?
Zame je to, kar je že ves čas bila: civilno družbo sestavljajo posamezniki, državljani, ki niso vključeni v nobeno organizacijo in nobeno stranko v nobeno nevladno organizacijo. To je tista kritična masa, ki naj bi na vsakem koraku v vsakdanjem življenju uveljavljala etos, logos in patos. A bojim se, da jih ni. Tudi sama, čeprav si še tako prizadevam, nasedem in popustim na primer serviserjem in obrtnikom, ko od njih ne zahtevam računa za njihove storitve! Podpiram sivo ekonomijo in pomagam krasti državi in ostalim davkoplačevalcem! (Po ukinitvi davčnih olajšav je to še bolj priročno in razumljivo!) Sram me je. A izgovor je dlani: če drugi ne, zakaj pa bi bila jaz tako neumna. Svoj del odgovornosti nosijo tudi mediji, ki ustvarjajo klimo izrednega stanja – zlasti zadnja štiri leta, ko so na oblasti nomenklaturi nezaželeni in ustvarjajo vzdušje takoimenovanega kapitalizma, ki ga nekateri razumejo tako: »Čopi i beži«!
Sicer pa je današnje predstavnike civilne družbe, maso in njene nevladarje najbolje literarno opisal Bela Hamvas:
» … V posamezni skupini živi več sto, včasih tisoč bitij, toda brez vsakršnega reda in vodje. Med sabo ne trpijo bolj pametnega ne močnejšega. Nenehno se popolnoma brezumno prepirajo, suvajo, trgajo in pehajo ter brez razloga ujedajo drug drugega ali se iz zasede kljuvajo po glavi, z bokov ali beder si drug drugemu trgajo meso in ga goltajo. … Ime nove vrste je čirihau. Latinsko oziroma znanstveno ime je čirihau communis. Pojavlja se v različnih varietetah, so europeusi, africanusi, asiaticusi, americanusi in tudi ločijo več različnih podvrst. Čirihau očitno verjame, da je tisto, kar dela, edino trezno in umno življenje. Kar je možno, požreti, kar ni možno, skriti pred drugimi, in kar mu energije še ostane, pariti se in smrčati. Edina možnost bivanja je takoj vse pogoltniti in napasti samico, potem pra vreščati in se tepsti. O vodstvu ni govora. Nihče ne verjame drugemu niti besedice. Tako se uresniči popolna enakopravnost. Preživi samo tisti, ki je prav tako brez milosti, zloben, razbojniški, poniglav, lakomen, nasilen kot drugi. Nikoli se ne umivajo. …. Posebno priljubljena je navada, da drug drugega usekajo pri korenu krila. Ne more več leteti, zaostane za drugimi, ujame in raztrga ga tuje pleme. Z njim ostane včasih njegova samica, a le zato, da bi pobila in požrla samca. Potem spet poišče svoje. Čirihau je zelo zadovoljen z lastno treznostjo. Zdi se mu, da mu je uspelo življenje popolnoma poenostaviti do popolne realnosti. To je resničnost, drugo je samo ovinkarjenje. To je kvintesenca bivanja, brez vsega odvečnega sentimentalizma. To je tako imenovana bitka za obstoj, vsakdo misli le nase, se zavaruje, si pridobi toliko, kolikor zna, vseeno za kakšno ceno in po kakšni poti. To je pametno, trezno, modro praktično. Kdor govori kaj drugega, le rafinirano brani svoje interese in s kakšnim trikom želi isto. Čirihau to spregleda. Življenje je v temelju sebično. Red in vladavina bi bila dobra za to, da bi nekateri dobro živeli na račun drugih. To so odpravili. Pri njih ni mogoče lagati. Vsakdo tudi sicer ve o drugem, da hoče žreti, žreti in se pariti ter smrčati, vse drugo je popolnoam nezanimivo. »
Bela Hamvas, Skrivni zapisnik, 4. februar 1962, prevod: Gabriela Gaal, Študentska založba, Ljubljana 2003.

A upajmo in prizadevajmo si kot posamezniki, da se bo dejansko pojavila kritična masa, ki bo prerasla v »civilno družbo« in udejanjala etos, logos in patos ter po teoriji o učinku stote opice – 100th Monkey Effect – »okužila« še druge, tako da se bodo “nalezli etosa, logosa in patosa” tudi drugi »čirihaui«. Bodi.

]]> By: Marijan M. Miletic http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9472 Marijan M. Miletic Tue, 20 May 2008 23:09:28 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9472 Civilna zgodba iz 1980-ih je najbolj razvidna s polozajem Zelenih in Mirovnikov v danasnji druzbi. In bi jih krvavo rabili... Civilna zgodba iz 1980-ih je najbolj razvidna s polozajem Zelenih in Mirovnikov v danasnji druzbi. In bi jih krvavo rabili…

]]> By: igor vidmar http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9467 igor vidmar Tue, 20 May 2008 09:37:15 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9467 Na prvi pogled bi se lahko odzval enako kot James-"ali naj se še podpišemo?" Seveda- civilna družba; zahtevati sankcije za kolosalne kraje itd., zahtevati popravke sistem itd.- vse štima.Načelno, teoretično. Ker pa najbrž tu ne gre za to, in ker pač PJ-ju -ali komerkoli-ne moremo kar verjeti, je morda na mestu majhen zgodovinsko- analitičen premislek: kateri so bili v 80-tih "strukturni" pogoji za izbruh civilne družbe l.88? Bilo je seveda splošno nezadovoljstvo s stanjem (h kateremu je,mimogrede , pomembno prispevala zgodnja oblika friedmanovske "šok doktrine" z "vašingtonskim konsenzom": velik del pomanjkanje kave,praškov, kavbojk, bendicna, je -kakor že "ekonomsko upravičeno"- povzročil konec novih WB/IMF kreditov in nuja vračanja starih po smrti glavnega "kolateralca"); predvsem pa so bili - mediji! Kronološko: Radio Študent, Nova Revija, Mladina. Hudo dvomim, da lahko Finance in Dnevnik -ali katerikoli drug tiskani medij- danes odigrajo to vlogo; elektronski medij bi jo morda lahko , pa so namesto tega producenti "infozabave".V 13 letih od začetka širjenja te kuge- posledice svobodnega medijskega trga, ne pozabimo- je imela njih publika- posebej mlajša - dosti več možnosti, da postane pasivna voyeurska potrošnica , tudi "informacij kot moči", kot pa dejavna, zavzeta civilna družba. V tem "novem slovenstvu" imajo pomembno vlogo ustrezne svobodno-tržne vrednote-zasebniške, sebične/individualistične ipd. - namesto civičnih, solidarnostnih itd. In če se jim/nam odvzamejo- kot to dela JP, samo delno upravičeno- še vse avtoritete, potem je perspektiva vstajenja nove civilne družbe precej motna. Upam, da se motim- in JP-jevemu upanju se seveda pridružujem, kaj se ne bi- kljub nenavadnemu abstiniranju od sicer de rigeur ekonomizmov, cost-benefit analiz, in malone out-of-caracter idealizmu. Kaže, da so stvari res resne. ps: ali pa se želi morda spet vrniti v javno areno višjega ranga? Na prvi pogled bi se lahko odzval enako kot James-”ali naj se še podpišemo?” Seveda- civilna družba; zahtevati sankcije za kolosalne kraje itd., zahtevati popravke sistem itd.- vse štima.Načelno, teoretično. Ker pa najbrž tu ne gre za to, in ker pač PJ-ju -ali komerkoli-ne moremo kar verjeti, je morda na mestu majhen zgodovinsko- analitičen premislek: kateri so bili v 80-tih “strukturni” pogoji za izbruh civilne družbe l.88? Bilo je seveda splošno nezadovoljstvo s stanjem (h kateremu je,mimogrede , pomembno prispevala zgodnja oblika friedmanovske “šok doktrine” z “vašingtonskim konsenzom”: velik del pomanjkanje kave,praškov, kavbojk, bendicna, je -kakor že “ekonomsko upravičeno”- povzročil konec novih WB/IMF kreditov in nuja vračanja starih po smrti glavnega “kolateralca”); predvsem pa so bili - mediji! Kronološko: Radio Študent, Nova Revija, Mladina. Hudo dvomim, da lahko Finance in Dnevnik -ali katerikoli drug tiskani medij- danes odigrajo to vlogo; elektronski medij bi jo morda lahko , pa so namesto tega producenti “infozabave”.V 13 letih od začetka širjenja te kuge- posledice svobodnega medijskega trga, ne pozabimo- je imela njih publika- posebej mlajša - dosti več možnosti, da postane pasivna voyeurska potrošnica , tudi “informacij kot moči”, kot pa dejavna, zavzeta civilna družba. V tem “novem slovenstvu” imajo pomembno vlogo ustrezne svobodno-tržne vrednote-zasebniške, sebične/individualistične ipd. - namesto civičnih, solidarnostnih itd. In če se jim/nam odvzamejo- kot to dela JP, samo delno upravičeno- še vse avtoritete, potem je perspektiva vstajenja nove civilne družbe precej motna. Upam, da se motim- in JP-jevemu upanju se seveda pridružujem, kaj se ne bi- kljub nenavadnemu abstiniranju od sicer de rigeur ekonomizmov, cost-benefit analiz, in malone out-of-caracter idealizmu. Kaže, da so stvari res resne.
ps: ali pa se želi morda spet vrniti v javno areno višjega ranga?

]]> By: podplat http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9463 podplat Tue, 20 May 2008 06:29:44 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9463 Zdaj sem nekje zasledil anketo, kjer je vprašanje: Ali bi spet šli demonstrirat v podporo Janezu Janši. Odgovor je težak. Takrat sem (smo) protestirali ne toliko za JJ (JBTZ) kot proti tednji oblasti. Danes se zgodba z istimi udeleženci ne more ponoviti, protestiram in podpiram pa vse tiste, ki jim država dela krivico. In za te ljudi je po moje odločno premalo demonstracij. Zdaj sem nekje zasledil anketo, kjer je vprašanje: Ali bi spet šli demonstrirat v podporo Janezu Janši. Odgovor je težak. Takrat sem (smo) protestirali ne toliko za JJ (JBTZ) kot proti tednji oblasti.
Danes se zgodba z istimi udeleženci ne more ponoviti, protestiram in podpiram pa vse tiste, ki jim država dela krivico. In za te ljudi je po moje odločno premalo demonstracij.

]]> By: james http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9450 james Mon, 19 May 2008 08:58:00 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9450 a se na koncu zraven podpišemo? A ja, edino tista majhna nevarnost samoizolacije razmišljajočih množic je mogoče malo podcenjena. Razumen in razmišljujoč individum se v konfliktu svojih načel (pa naj bodo glamurozno imenovana etična) z realnostjo kolektiva takoj (in brez oklevanja) zateče v lastni introvertirani svet z nekaj malega, običajno strokovne, svobode. In kot tak zmanjka tam, kjer se glas razuma mora slišati (v masi). To je lepo opisal Bernik (bivši prvi med akademiki) in tako je tudi sedaj, ko je svoboda izražanja forumskih delikatnih mnenj najbolj svobodna pod nadimkom, kot je James a se na koncu zraven podpišemo? A ja, edino tista majhna nevarnost samoizolacije razmišljajočih množic je mogoče malo podcenjena. Razumen in razmišljujoč individum se v konfliktu svojih načel (pa naj bodo glamurozno imenovana etična) z realnostjo kolektiva takoj (in brez oklevanja) zateče v lastni introvertirani svet z nekaj malega, običajno strokovne, svobode. In kot tak zmanjka tam, kjer se glas razuma mora slišati (v masi). To je lepo opisal Bernik (bivši prvi med akademiki) in tako je tudi sedaj, ko je svoboda izražanja forumskih delikatnih mnenj najbolj svobodna pod nadimkom, kot je James

]]> By: amayer http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9449 amayer Mon, 19 May 2008 07:49:09 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/19/civilna-druzba-kot-alternativa/#comment-9449 Dovolj je, da v vsaki dobi in v vsaki skupnosti en človek odgovori Sfingi. Hvala! Dovolj je, da v vsaki dobi in v vsaki skupnosti en človek odgovori Sfingi.
Hvala!

]]>