podrobneje

Vsa parkirišča naokrog za nedeljo (pre)polna - nismo bili edini, ki nismo našli pametnega razloga, da na tako vremensko neprijazen dan ne bi izkoristili odprtih vrat Narodne galerije. Slovenski impresionisti in njihov čas.

Notri drenj.

obisk.jpg

sejalec.jpg

odsev.jpg

jakopic.jpg

Oprostite, ne smete fotografirati. Fleš pa to … Saj ne uporabljam fleša. Vseeno. No, prav, pa ne bom.

Saj ne, da ne cenim dela restavratorjev ali da bi hotel dragocenim slikam kaj slabega. Tudi tega ne mislim, da bi lahko iz hitrih digitalnih posnetkov naredil nekakšne reprodukcije za na zid. Fotografiranje je pač predvsem navada sprotnega beleženja; če mi ga izrecno ne prepovedo in me ves čas ne spremljajo, kakor nedavno na Dunaju na Tutankamonovi razstavi, pač poskušam ‘ukrasti’ kakšen utrinek.

Prodati mi ga v Ljubljani itak ne poskušajo. Česar ne razumem. Če bi oziroma ko bodo, recimo, Avstrijci, postavili primerljivo pregledno razstavo Kokoschke, Schieleja in Klimta, bi bilo/bo v preddverju kakovostnih tiskanih reprodukcij in razglednic z ‘motivi z razstave’ na tone, da o majicah, skodelicah za kavo ipd. sploh ne govorim. Dobre - in drage - razstave se pač tržijo, velikokrat onstran meje kiča - kot zvezdnovojne ali prstanske filmske sage; ker se morajo, ker stanejo.

Kdor se čuti poklicanega, lahko polemizira o tem, ali je impresionizem ‘bande štirih’ in njihovih sopotnikov res najpomembnejše obdobje slovenske slikarske umetnosti ali ne, a to je razprava, ki se množice, danes valeče se skozi Narodno galerijo, bolj ali manj ne dotakne. Bi pa, za otroško sobo, če nič drugega, kupile poster kakšnega Sejalca ali Križank, če bi ga lahko. Namesto lipicancev iz bauhausov. Da ne omenjam tujcev, ki z Dunaja tako radi pošiljajo Hundertwasserja ali Klimta na razglednicah, s sabo pa polega plakatnih reprodukcij vzamejo še ‘promocijske’ majice ali skodelice za kavo.

V čem je problem? V avtorskih pravicah, menedžmentu kulturnih ustanov, organizaciji, ideji … ali v tem, da ‘država vse plača’? Kolikor pač plača. Če gre za slednje, bomo še naprej imeli res odmevne oziroma mednarodno primerljive razstave na vsako desetletje ali več.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | Print This Post |


2 odziva na “Slovenski impresionisti, ki jih v našem času nihče ne trži”  

  1. 1 HuaHua

    Ha! Torej ni nobenega “mrčandajza”? Nobenega kataloga? Kako tipično. Pri nas je še vedno sramotno obravnavati visoko umetnost (če so to še nacionalne svetinje, pa sploh) kot tržno blago. Majice z motivom Sejalca bi bile preveč profane, a ne? In lahko bi kaj zaslužili mimo proračuna, ojoj! Pri takih zadevah imam občutek, da je vse v rokah nekakšne hermetične akademske hunte, ki se med sabo sporazumeva s skrivnimi signali, pretok informacij je omejen na njihov samozadostni krog, nepoklicana raja pa jih ni vredna. No, mogoče pa so to samo moje paranoične blodnje in imamo v resnici kriminalno zanič kulturni menedžment v najpomembnejših državnih kulturnih ustanovah.

  2. 2 darja

    Povsem enako je v Bruslju, kjer so na ogled slike slovenskih slikarjev po letu 1945, pa dela slovenskih umetnikov o Evropi prihodnosti. No, tam je mogoče kupiti vsaj katalog.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word


 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Takšni, ki kupijo več fotografij na leto, so redki

Med zadnjimi pripravami na sinočnjo otvoritev razstave Photo Graz* je Dejan Sluga, vodja ljubljanske fotogalerije Photon, za razglede pojasnil, kaj se dogaja na trgu umetniških fotografij, kdo jih kupuje, ali imamo institucionalne in zasebne zbiratelje, kolikšne so najvišje cene, ki jih dosegajo dela slovenskih fotografov, kaj vse mora početi nekdo, ki mu pade na misel [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Lovro Inkret predstavlja najnovejši likovni opus v Bruslju

Obdobje abstrakcije je kipar in likovni umetnik Lovro Inkret poimenoval svoj najnovejši likovni opus. Slike so na ogled v Slovenski hiši v Bruslju. “Bistvo razstave je, da tudi drugi vidijo, kaj na likovnem področju delamo v Sloveniji,” je slikar dejal ob otvoritvi razstave. Likovni kritik Mario Berdič je nadaljeval, da Inkretov opus odlikuje raznovrstnost likovnih tehnik, [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Pa na Warhola dobro popazite

Poleti so v Trstu postavili na ogled razstavo Andyja Warhola z naslovom Boxes. To je bila prva razstava, ki so jo postavili v popolnoma prenovljeni stavbi na obrežju, kjer sem še pred dobrim desetletjem kupil imenitnega brancina. Divjaka iz Tržaškega zaliva, se razume. Ja, tista velika opečnata stavba na tržaškem obrežju, pred katero ste morda [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Jože Dežman: Pankrti so bili pred Novo revijo

V ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine bodo drevi odprli fotografsko retrospektivo ob 30. obletnici prvega koncerta Pankrtov v telovadnici moščanske gimnazije. Koncerta, po katerem se ni nič premaknilo, a je bilo vse drugače. Dandanašnji, jah …, je vsak dan vse drugače, a se nič ne premakne. Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine, o tem, kako so Pankrti [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Utrinki iz neskončnosti - Podobe Slovenije

Gašper Jemec, Latitude 2006 S projektom whatNEXT? Ekonomsko socialni odbor v Bruslju državam članicam, ki predsedujejo EU, od leta 2002 v evropski četrti v Bruslju v stavbi, kjer ima sedež, omogoča predstavitev umetniških del. Slovenska razstava, ki bo odprta do 20. junija, ima naslov “Utrinki iz neskončnosti” - Podobe iz Slovenije. Na ogled so [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

maj 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« april   junij »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

 razgledi.net