Ključno za razumevanje specifičnega zgodovinskega značaja lastnine je ravno nastanek in razvoj ‘blagovne oblike’, osvojenosti in osamosvojenosti objektivnih pogojev dela, produkcijskih sredstev, surovin, življenjskih sredstev nasproti delu. Vse to je sicer ustvaril delavec, toda niso zato tu, da bi jih uporabljal delavec kot svoja, marveč so to sredstva za uporabo njegovega dela. To je opazil že Ricardo, ki je to zakonitost blagovne produkcije posrečeno zajel v izrazu the accumulation od capital, or the means od employing labour. S tem je izražena dejanska narava ’samostojnega bivanja opredmetenega dela’, narava kapitala kot družbenega odnosa, v katerem je ločevanje objektivnih pogojev dela od dela, pogoj in rezultat nenehnega stopnjevanja potrebe po presežni vrednosti in kot tako objektivni zakon blagovne produkcije, zakon akumulacije kapitala. Zaradi univerzalnosti blagovnih razmerij producentov ne zanima uporabna vrednost, ki so jo ustvarili, ne zanima jih konkreten obstoj, pomen in koristnost proizvoda. Zanima jih njegova menjalna vrednost s čisto kvantitativnega vidika. In v tem določujočem motivu in neposrednem namenu produkcije - produkciji vrednosti - tiči ‘privatnost’ blagovne produkcije. Za akumulacijo kapitala je zato načeloma nebistveno, kdo ob tej ‘rastoči zamenljivosti ljudi’ nastopa kot funkcionar njenega gibanaj in skrbi za njen nemoten potek. Če je Marx ugotovil, da je ‘v pojmu kapitala postavljeno, da objektivni pogoji dela - in ti so lastni produktu dela - privzamejo nasproti delu osebnost’, mar je potem nujno, da ‘morajo biti postavljeni kot lastnina neke delavcu tuje osebnosti’? Mar razvoj delniških družb, kredita, ločevanje lastninske od upravljalske funkcije ne dokazuje ravno nasprotno, da namreč razred kapitalistov, klasičnih lastnikov, izgublja na pomenu, toda ‘privatna produkcija, brez kontrole privatne lastnine se nadaljuje’?
Igor Bavčar, Srečo Kirn, Bojan Korsika, Kapital in delo v SFRJ, Knjižnica revolucionarne teorije, RK in UK ZMS v Ljubljani, 1984, 42-43
Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.
vojko,
petek, 6. junij 2008
Političnih navodil ni dajal premier Janez Janša, temveč Boško Šrot
Včerajšnji očitki Pivovarne Laško na račun Vlade Republike Slovenije in njenega predsednika so neutemeljeni in žaljivi. Pristojne državne inštitucije se namreč s Pivovarno Laško ukvarjajo skladno z zakonskimi pooblastili, tako kot z vsemi drugimi gospodarskimi subjekti, pri katerih obstaja sum nezakonitega oziroma kaznivega ravnanja.
Očitek, da predsednik [...]
darja,
četrtek, 11. oktober 2007
V Drogi Kolinski so se odločili, da ne bodo več podaljšali pogodbe z družbo Unilever. Ker zanj v Ljubljani ne bodo več proizvajali živil, bo Droga Kolinska oziroma njen lastnik Istrabenz poslal na zavod za zaposlovanje 100 zaposlenih, piše Dnevnik. To je zadnja pogodba, ki se je še morala izteči, da bo Istrabenz tovarno lahko [...]
darja,
sobota, 5. april 2008
V Sloveniji ne potrebujemo tujih skladov, ki bi izčrpavali podjetja. Pri nas to počnejo kar domači lastniki. Ravnokar to na primeru Droge Kolinske spet dokazaje Istrabenz, ki ga vodi Igor Bavčar. Skupina Droga Kolinska namerava prodati vse programe, ki ne prinašajo dovolj dobička, so iz podjetja sporočili javnosti. Število zaposlenih v Sloveniji bodo zaradi tega [...]
vojko,
ponedeljek, 20. avgust 2007
Razprave ob privatizaciji Telekoma Slovenije so sprožile veliko prahu glede tržne vrednosti podjetja in prihodnjega gibanja cene njegovih delnic. Njihova vrednost se je v enem letu podvojila in marsikdo se je spraševal, od kod delnicam takšen zagon. Ko so borzni analitiki pričeli opozarjati na visoko ceno delnic Telekoma Slovenije, pa je največ dvomov med vlagatelji [...]
vojko,
nedelja, 12. oktober 2008
Da naše banke niso večinoma v tujih rokah, da torej niso podružnice tujih bank, je pomembno z mnogih vidikov. To vedo predvsem tam, kjer so ob začetku tranzicije večino bank prodali tujcem na osnovi tudi nam znane teze, ki je verjetno pri nas še vedno v obtoku, le da je morda začasno prikrita, da je [...]
ni odzivov na “Bavčarjeva zgodnja teorija o kapitalu in delu”
Please Wait
odziv na članek