Dileme uporabe in zakaj so fitofarmacevtska sredstva nevarna
admin, četrtek, 15. maj 2008GOST razgledi.net
mag. Božidar Flajšman
predsednik ekološkega foruma LDS in sekretar Liberalne akademije
bozidar.flajsman@siol.net
Pesticidi so eden od mnogih faktorjev, ki dandanes ogrožajo življenje nas in našega okolja. Kratkoročno gledano so zelo uporabni v kmetijstvu kot sredstva za uničevanje škodljivcev (plevelov in raznih žuželk). Marsikdo po nepotrebnem uporablja te vrste zaščito in to v večjih količinah kot je predpisano. Po drugi strani pa bi bilo brez pomoči pesticidov občutno manj pridelka. Ko pa se seznanimo s poškodbami kromosomov, mutacijami, rakavimi tvorbami in drugimi pojavi, ki so jih povzročili, se vprašamo ali je bilo vredno začeti z njihovo namerno uporabo.
Sredstva za varstvo rastlin - prodaja na debelo na domačem trgu
kg aktivnih snovi
podatki Uprave Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo
Trend upadanja je razviden predvsem pri herbicidih (v letu 2004 za - 109 299 kg), insekticidih (v letu 2004 za - 22 991kg) in drugih sredstvih za - 41 822kg). Gre za sredstva, ki jih uporabljajo predvsem številni vrtičkarji, urejevalci zelenic, golf igrišč itd. Kaže, da je to dejstvo močno zaskrbelo prodajalce in proizvajalce, zato je aktualna vlada lani (2007) sprejela zakon, za katerega se zdi, da so ga pisali predvsem ljudje iz podjetij, ki uvažajo herbicide, insekticide in druga podobna sredstva.
Zakon omogoča dostop do fitofarmacevtskih sredstev (FFS) tudi potencialnim uporabnikom, ki niso poučeni o tveganjih in nevarnostih, ki jih prinašajo FFS, hkrati pa omogoča uporabo FFS tudi za namene, ki nimajo poudarjene gospodarske funkcije, kot na primer gojenje cvetja na domačih vrtovih ali parkih, urejanje grobišč in podobno. Če upoštevamo dejstvo, da FFS med drugim pomenijo pomembno tveganje za kakovost podzemnih voda, so gospodarski in okoljski učinki neomejene in nenadzorovane uporabe FFS (Slovenija je po porabi FFS na 4. mestu med članicami EU) naravnost pogubni v primerjavi s potencialnimi koristmi, ki jih predlagatelj v predlogu zakona niti ni dokazal oziroma utemeljil.
Enostavnejše kupovanje in manj strokovna uporaba pesticidov imata nedvomno negativne posledice za zdravje ljudi in okolja, predvsem pa za čebelarstvo, ekološko in biodinamično kmetovanje, pa tudi za tisti del podjetništva in turizma, ki temelji na promociji neokrnjene narave, zdravega naravnega okolja, neoporečne, biološko pridelane hrane in podobno.
Pesticidi v kmetijstvu, okolju in živih bitjih
V intenzivnem kmetijstvu uporabljajo pesticide - fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Poznamo več vrst pesticidov in glede na njihovo funkcijo ločimo: zaščito pred pleveli (herbicidi), žuželkami (insekticidi), glivami (fungicidi), idr. Pesticidi pa žal ne vplivajo zgolj na kvantiteto pridelane zelenjave, temveč tudi na njeno kvaliteto in vnos pesticidov v človeško prehrano. Toksičnost pesticidov pa je odvisna od kemijske sestave, metabolizma v človeškem telesu, koncentracije, načina uporabe, stopnje razgradljivosti, načinov prehajanja v organizme, mutagenosti, …
Tisto, kar imenujemo pesticid, je aktivna substanca, ki je v manjši koncentraciji primešana inertnemu mediju. Tako imenovana inertna komponenta je nosilec oz. stabilizator aktivne substance in naj bi bila pomembna tudi pri nanašanju pesticida. Obe skupaj predstavljata pripravek, ki ga navadno prodajajo pod določenim komercialnim imenom.
Z uveljavitvijo neizprosne logike tržne ekonomije v kmetijstvu, ki zahteva vedno več pridelane hrane na enoto površine, je bil kmet pahnjen v t.i. kemizacijo. Na tržišču prodajajo fitofarmacevtske izdelke, kot običajne potrošniške artikle (reklame, oglasi, …), ki jih lahko kdorkoli kupi in uporablja. Poleg tega je glavna težava pri tretiranju zemljišč in različnih kultur v poljedelstvu v nespoštovanju predpisanih koncentracij. Veliko pridelovalcev sega tudi po pripravkih, ki niso registrirani v Sloveniji, so pa v prosti prodaji v sosednji Italiji ali Madžarski.
Vprašanje ostankov pesticidov v hrani je verjetno eden najtežavnejših in najbolj žgočih problemov. Fitofarmacevtska industrija razvija sredstva za zatiranje škodljivcev in jih spremlja do njihovega razpada, nato zaščitnemu sredstvu predpiše karenco (to je čas od škropljenja do uporabe) ter sredstvo odda na trg. Žal njihovih razpadnih produktov, ki so za okolje lahko bolj škodljivi kot pesticidi sami, ne spremlja. Živilska industrija pa vseeno ob vsaki priložnosti prepričljivo zatrjuje, da teh ostankov sploh ni. Če pa že nekaj malega ostane v hrani, je to za porabnika popolnoma neškodljivo. Neka snov, ki jo danes vsiljujejo v javno uporabo kot popolnoma neškodljivo, kot pravi čudež današnjega dne, pa se lahko že jutri pokaže kot izjemno nevarna.
Pesticidi, ki jih posipamo po poljih, sadovnjakih, vrtovih in gozdovih, ostanejo dolgo časa v zemlji, kemično se lahko tudi spremenijo in ubirajo pota, ki jim sodobna kemija ne more slediti. Iz zemlje jih vsrkavajo rastlinske korenine, lahko pa prodrejo tako v telesa mikroorganizmov, kot tudi v večje živali, npr.: v deževnike. Preko prehranjevalnih verig tako prehajajo iz organizma v organizem, in končno tudi do človeka, lahko pa jih človek tudi neposredno zaužije s sadjem in zelenjavo. Del ostankov se tudi izpira v podtalnice in nato pride z izviri vode spet v naravni krogotok. Vse to zastrupljanje pa samo zato, da bi ubili nekaj vrst nadležnih žuželk in uničili nekaj plevelov.
Navodila in svarila v drobnem tisku
Pri uporabi FFS za splošno uporabo (vrtičkarji, ljubitelji angleških trat, obdelovalci manjših kmetijskih površin, ki pridelujejo hrano za lastne potrebe, upravljalci golf igrišč, odstranjevanje plevela na železniških tirih, urejevalci zelenic …) je s strani uporabnika problematično predoziranje, nepravilna uporaba brez zaščitnih rokavic in obleke, odmetavanje embalaže in ostankov FFS v navadne zabojnike ali celo v naravo.
Seveda ima načeloma prodajalec teh izdelkov oprano vest, ker so vsa navodila napisana na embalaži in priloženih navodilih (zelo droben tisk). Redko je kupec dodatno opozorjen na nevarnosti nepravilne uporabe in toksičnosti aktivnih snovi v FFS. Deklaracijo le redko kateri kupec natančno prebere, delno tudi zaradi drobnega teksta.
Drug problem pa je, da je ta poraba nenadzorovana, neomejena in potencialni uporabniki niso poučeni o nevarnostih za zdravje ljudi, organizme v vodnih virih, čebele in druge rastlinske in živalske vrste. Vrtičkarji in ostali nepoklicni kmetovalci količinsko kupijo manj FFS, jih pa porabijo več na površinsko enoto. Nepravilna uporaba, neizvajanje varnostnih ukrepov zaradi neinformiranosti, odmetavanje ostankov in embalaže FFS v običajne smeti ali naravo pa predstavlja veliko življenjsko in zdravstveno nevarnost predvsem za posameznike.
Delno osveščeni kmetovalci, ki so danes pod delno učinkovitim nadzorom, morda ne predstavljajo več tako velike akutne nevarnosti za ljudi in okolje kot pred 30-timi leti, ko so FFS uporabljali neomejeno, neosveščeno in brez pravega nadzora ter je množično prihajalo do ekoloških nesreč in zastrupitev ljudi. Predstavljajo pa največjega onesnaževalca pitne vode, ker količinsko sprostijo v okolje daleč več FFS kot ostali uporabniki.
Posameznik (in njegovi potomci), ki je zdravstveno, reproduktivno ali življenjsko ogroženi zaradi prevelike količine ostankov FFS v hrani, okolju in pitni vodi ne želi razpravljati, kdo in zakaj je kriv – prvi ali drugi ali tretji (strokovnjaki, politiki, zakonodajalci, lobiji…), želi in hoče le svojo ustavno pravico do zdravega okolja in pitne vode.
Primer predoziranja FFS:
Kmetovalec porabi 1 kg sredstva za 1 ha.
»Vrtičkar« kupi 20 g istega FFS za 10 l vode , vendar ga namesto na 200 kvadratnih metrih, kolikor je priporočena površina aplikacije, porabi na 5 m2. To je 40x prekoračena koncentracija.
10 vrtičkarjev na 50 m2 porabi isto količino FFS, kot bi jo ustrezno kvalificiran kmetovalec na 2000 m2.
Pa se še malo poigrajmo s koncentracijami in količinami. Vrtičkarju 1kg tega sredstva zadošča za 250 m2, za en hektar pa bi potreboval 40 000 g ali 40 kg FFS.
Davčna politika in nadzor
Obremenitev okolja s FFS se bistveno zmanjša tudi z drugačno davčno politiko. FFS bi morala biti kot velik onesnaževalec pitne vode višje obdavčena. Predvsem tista FFS, ki se uporabljajo na golf igriščih in zelenicah, ki ne predstavljajo tako velikega gospodarskega pomena, da bi opravičili količino toksičnih snovi, ki se zaradi te dejavnosti sproščajo v okolje. Danes se na teh površinah uporabljata dva FFS: dikofenid MCCP, ki je karcinogen in lurbocid 2,4 D (mutagen). Za zatiranje plevelov v travnatih rušah je registrirano malo FFS, kupiti jih je možno le v velikih količinah in se zato v praksi pojavlja visoko predoziranje.
Velja pa tudi dejstvo, da še tako stroga zakonodaja nima želenih učinkov, če ni podprta z ustreznim in učinkovitim nadzorom izvajanja predpisov in ozaveščenosti vseh vpletenih.
Objavljeno pod gost razgledi.net, zdravje in okolje | 
| 
|
‘Effective chemicals may be lost’
Scientists say they are worried about new EU proposals which could drastically restrict the number of pesticides available to farmers.
http://news.bbc.co.uk/2/hi/sci.....405606.stm
seveda je moderno danes tolčt po pridelovalcih hrane in vrtičkarjih.
Imam vprašanje za vas g. Flajšman, kje ste bili v času več kot desetlene vladavine LDS na politični sceni in zakaj so bila takrat ta vprašanja v ozadju? zakaj v tem času niste sprejeli regulative glede FFS, sedaj pa kritizirate druge???
ne, da se strinjam z novo ureditvijo glede FFS, in tudi ne pripadam nobeni sedanji politični stranki pozicije ali opozicije, sem za trajnostni razvoj brez genskega inžineringa in kemije, to je samo moj komentar na vašo promoviranje strankarske okoljske ozaveščenosti!!!!
in preden se spet začne vsesplošno obtoževanje pridelovalcev hrane, ki vsekakor na nek način živijo v povezavi z naravo in jo verjamem bolj cenijo in spoštujejo, čeprav manj izobraženi (toliko, da ne znajo prebrati drobnega tiska) kot Urbani, sedeč najmanj 2 uri na dan v osebnem avtomobilu na segretem asvaltu zabasanih vpadnic prestolnice in iskanju parkirnega mesta (seveda, vi imate verjetno parking strankarsko udobno rezerviran, torej svinjate manj kot ostali smrtniki) …priklopljeni na svoje hi- tech mobilce, morda bi bilo umestno ob tej priliki zastaviti še dodatno strokovno vprašanje:
Kje končajo vsi mobilni telefoni, prodani v Sloveniji in v kakšni količini so dostavljeni na zato določena odlagališča!!!!
(tudi mobilni telefoni onesnažujejo podtalnico, vsebujejo karcerogene snovi etc….)
Da, obsojam, veliko premalo je bilo narejenega, ko smo vam dali priložnost in naše zaupanje…. seveda, takrat eko in zeleno še ni bil splošni trend
zopet popolno pomanjkanje občutka za realnost Darja2?
na svetu je osem milijard ljudi (vsaj sedem jih je preštetih, o tem o kakšni številki govorimo pa očitno nobeden nima nobene percepcije), nikjer, ampak res nikjer ni kotička, kjer bi si lahko ljudje privoščili živeti človeka primerno življenje, brez, da bi mu nekdo hodil po glavi (stolpnice). A se razumemo? In sedaj na lokalni nivo - kmet ima 12 otrok (danes že manj), od tega lahko doma ostane samo eden (drugače sledi klanje, ki ga niti Dostojevski ni uspel dovolj dobro opuisati, poznamo pa ga vsi). vsi ostali gredo poiskat svoj prostor - v mestu, kjer so depriviligirani. nakladanje o življenju z naravo današnjkih subvencioniranih kmetov je taka neumnost, da enostavno ne morem verjeti, da nekdo zagradi tako velike ghribe in se zateče v tako globoko sosesko, da ne opazi resnice. gnev me popade, ko teroriziranje kmetov (ki se jim zdi od boga dana pravica, kot rimsko-katoliški cerkvi) in njihovo brezvestno ravnanje nekdo zakrinka pod moderno biti zelen in naravovarstveni,.. blef na vse konce in kraje. crkavanje v prometnih zamaških v neznosni temperatueri je posledica logiek “vse se mora večati” in “vse v imenu mojega otroka”, ne pa mode varovanja okolja, ki ga označuje reflektor v nebo in globoki bas nočnih zabav ter stanje v prometnih zamaških,.. živeti v mestu je strahoten depriviligiran položaj, ki pa je neizogiben. ob edinem okoljskem problemu planeta (prenaseljenost, prenaseljenost in zagotavljanje eksplozivne rasti prebivalstva) so ključne posledice uničenje življenskega prostora z adivje življenje (biološka raznovrstnost),.. vse ostalo pa so res samo ijn izključno modne puhlice. in nobeden politik in nobenden posameznik, ki si ne želi dobeseednega linča kolektiva si tega ne upa izustiti (politik s tem naredi trenutni samomor)
“In sedaj na lokalni nivo - kmet ima 12 otrok (danes že manj), od tega lahko doma ostane samo eden (drugače sledi klanje, ki ga niti Dostojevski ni uspel dovolj dobro opuisati, poznamo pa ga vsi). vsi ostali gredo poiskat svoj prostor - v mestu, kjer so depriviligirani.”
James, kje živiš?
Mislim, da so najprej od 12 otrok bolj ali manj vsi odšli poiskat svoj prostor v mesto, ko so se ugledali na udobje in nadstandard, ki ga nudi mesto (to je bila prva faza, ko živeti v mestu še ni bilo strahoten depriviligiran položaj, seveda so tu postali deprivilegirani glede na tiste, ki so prišli v mesto (beri “h koritu”) že pred njimi, potem, ko so razlastili tiste, ki so bili tu še pred njimi!)
“logike “vse se mora večati” in “vse v imenu mojega otroka”” mislim, da tudi ne gre omejevati zgolj na ruralno!!!
Kemijo, ki se posipava po poljih, ki so preostala obdelana in nepozidana (prej zaradi stika z naravo kot želje po večji akumolaciji kapitala) po tej veliki emigraciji za lepšimi priložnostmi,predpisujejo in odobrijo najprej v mestu živeči in izšolani ter z nazivi eminirani intelektualci, ki morda res pod stresom zaradi “crkavanja v prometnih zamaških v neznosni temperatueri” ali pa zgolj “logike “vse se mora večati” in “vse v imenu mojega otroka”” spregledajo drobni tisk na embalaži te iste kemije v procesu odobritve… Morda v upanju, da bodo temu svojemu enemu otroku tako omogočili nakup nekoliko dražje butične proizvodnje eko-kmetij????
Torej gonja proti kmetu,ki trosi kemijo in onesnažuje podtalnico, je že malo preživela poteza iskanja krivca za vse zlo (seveda se je moral prilagoditi, če je hotel po poveličevanju delavskega razreda v časih socializma preživeti še v turbokapitalizmu in vseh regulativah, ki so jih vladne stranke tako samozadovoljne nad uspehom integracije in na lovorikah lastne slave prepisale (beri prevedle v slovenščino) po smernicah EU, brez kakršne koli kritične distance in predvidevanja učinkov na prihodnost- kot bodo to sedaj naredili tudi z GSO regulativo), medtem, ko v mestih rastejo kot proizvod te iste logike “vse v imenu mojega otroka” v ritmu basa pod reflektorji usmerjenimi v zvezdnato nebo mestu dobro prilagojene x-generacije izgubljenih narkomanov, raznih virtualnih prebivalcev spletnih interakcij ali zgolj mainstream potrošnikov, neopredeljenih, zelo nezainteresiranih in predvsem željnih vsake nove trendi pogruntavščine globalne proizvodnje mase smeti (ki enakovredno ali še bolj vključuje izobilje kemije ter še bolj spornih hi-tech nano, gso, ipd produktov vsemogočega znanstvenega tehnološkega in gospodarskega napredka pod taktirko velikih plejerjev na globalnem trgu virtualnega!-kapitala).
Moj namen je bil samo opozoriti, z kako zelo “passe” problematiko se izpostavljajo na (zgolj)političnem! prostoru sodobni tako imenovani zeleni forumi (morda pa gre glede na aktualne tematike le za prikrito promoviranje GSO?)
Res vsak skozi svoje besede pove veliko o sebi, ko kaže s prstom na drugega (tu se ne izključujem, čeprav tako kot preostala
večina mojih vrstnikov x-generacije kot posameznik tudi ne morem kaj veliko proti vseobsegajočemu in verjetno že samouravnajočemu globalno uveljavljenemu sistemu spirale kolapsa, razen, da po vzoru ludistov ali sodobnih antiglobalistov sproščam frustracije tako, da mečem kamenje na demonstracijah na vrhu WTO ali se jezim na domače skorumpirane konvertite, ki s prsti kažejo drug na drugega in zato iz protesta spet ne koristim državljanske pravice “demokratičnih” (ali zgolj marketiških) volitev…)
Zanimajo me predvsem konkretni predlogi in rešitve! (definitivno to ni GSO ali uvoz vode iz Marsa…upam vsaj! - “v imenu mojega otroka”, ki mu seveda želim najboljše!)
o.k., Darja2; problematika je tako daleč, da bi bila črno-bela, da je vsako mnenje “zlata vredno”. Kmet v tej igri (po moje) ni slabši ampak tudi ne manj slabši (baje se tako politično korektno napiše boljši).
o gensko spremenjenih organizmih je bilo drugje dovolj povedanega - so neizogibna prihodnjost; plevel je namreč na pesticide vse bolj odporen (podobno tistih nekaj insektov, ki se namnožijo, ko se dolgoročno poruši ekološko ravnotežje v uničenem ekosistemu) in je potrebno narediti poljšine, na vse višje koncentracije pesticidov za njihovo zatiranje, proti novim višjim konc. odporne. Če je mimogrede še kakšna beljakovina več vnesena (ali se kakšna terciarna spojina izgubi) je lahko kvečjemu koristno (in za kakšnega alergika pač ne)
@James
Naj mi bo oproščeno, a včasih ne vem, kaj želite povedati.
Nedavno sem naletela na zanimiv in razveseljiv podatek, da najbolje populi in poje plevel med koruznimi stebli jata gosi; ki si jo kmetje med seboj sposojajo! Zakaj bi torej sploh morali uporabljati strupe. Opažam tudi, da je v prsti čedalje manj deževnikov, ki rahljajo zemljo in jo predelujejo v humus - naravno gnojilo, na zelenjavnih vrtovih pa pikapolonic, ki so naravne sovražnice listnih uši … Kam je zašlo industrijsko pridelovanje hrane? Ali res ne gre drugače in ali se sploh še da v kratkem časovnem obdobju spremeniti tak način pridelave, hrambe in distribucije, ne da bi ogrozili količine hrane. Niso vsega krivi kmetovalci. Velik del odgovornosti nosi kmetijska politika, agronomi, veterinarji in pospeševalci, ki pač forsirajo današnjo doktrino in v dobri veri, morda, sledijo tej doktrini, ki zagotavlja enormne dobičke farmacevtskih in fitofarmacevtskih multinacionalk. Najprej mora nastati premik v glavah, da Zemlje ne smemo ropati, izčrpavati in zastrupljati, temveč negovati.
Dodajam poetično in nekoliko ezoterično razmišljanje o čebelah in njihovi matici “Čebelji kraljici” na osnovi fizike o elektromagnetnem valovanju/sevanju in EM spominu v cvetnem pelodu, čebeli matici in čebelah, in o tem, kako ubijanje starih matic in nadomeščanje s tujimi uničuje spomin s tem pa tudi imuniteto čebeljih družin: ter pomen čebel poleg opraševanja in medu tudi za zdravo in zeleno pokrajino, ki se v nasprotnem spremeni v puščavo. Nekaj lepega za današnji dan. Anika
http://www.championtrees.org/yarrow/buzz6.htm
V principu nič drugega, kot ste v svojem drugem odstavku napisali sami Ana M. Mayerhold. Zrelativiziral sem samo zadevo na vsakdanjo prakso. Realnost seveda ni čedalje več deževnikov (zato tudi najbolj razkričani vrtnarji - kot npr. bivši ljubljanski župan Strgar - prodajajo gnojila za travo z dodanim strupom za deževnike), realnost, ki jo opisujem in, ponavljam v nedogled, je.. točno, uganili ste mojo misel… prenaseljenost in posledično izumiranje divjega življenja. V tem kontekstu so prav vsi moji zapisi.
Da nahranim vso današnjo eksplozivno rastočo populacijo ljudi (dodatna milijarda ljudi pomeni praktičen poboj vse v divjini živeče karizmatične makrofaune, tako huda stvar je milijarda, dve milijardi pa stvar poslabšata za neprimerno več, kot dvakrat, raje na kvadrat) rabim vso pomoč, ki mi jo lahko priskrbi aplikativna kemija, biologija in s pridelavo hrane povezano inženirstvo. Vse “družbene agregate” (naj me vrag, če jih razumem) potem naredijo v svojih izračunih ekonomsko učinkovite še ekonomisti, ki jih ne more nič prepričati o “vsaj lepoti” močvirja ali gozda (oboje nuja za vzdrževanje lokalne relativne vlage zraka, temperatute, čiščenja zraka, vode, tal, sproščanje kisika, uravnavanje kroženja ogljika in ostale materije in energije,… v tem vrstnem redu, in ne kot je zmota najprej ogljik oz. ogljikov dioksid).. povedati poskušam, da je deževen dan lepo vreme in, da pripeka to ni,.. da so stvari neskončno barvite in, da so črne strehe okoljska katastrofa, resda manjša od najhujšega uničevalca prostora za sobivanje drugih živih bitij na planetu, t.j. turizma. Da se ne razumemo? Vem. Zato pa pišem pod nadimkom (ljudje, zadeva je tako huda, da je čas za ena družina en otrok - pomislite, da to izjavim in se podpišem? Javni linč s strani propagandistov izumiranja zaradi premajhne natalitete, medtem ko porodnišnice pokajo po šivih, ekonomistov, ki razumejo vse, kot vrednost, ki se mora oplajati, torej se številke morajo večati, politikov, ki jim politika “razmnožujte se “nosi zmagovite točke, klerikov,..). Malo je advokatov golazni, kot so volk, gad, medved, gorila, srna (ostanimi prijazni in ne omenjamo gnusobe v svetu insektov in vseh ostalih nevretenčarjev),.. ostajam eden od njih. Seveda ne pričakujem razumevanja ali pritrditve, še najmanj pa konkretnih dejanj - dokler številke tako brezupno na strani natalitete naraščajo (pri ljudeh) so dejanja za ohrnitev življenja, smešne (in v mojih očeh žalostne)