Takoj, ko prižgemo računalnik, uporabimo mobilni telefon ali kreditno kartico, se to zabeleži in ti podatki se zbirajo. Članice schengenskega območja si podake o potnikih, ki prestopijo mejne kontrolne točke na zunanjih mejah in letališčih, izmenjujejo prek schengenskega informacijskega sistema (SIS), zbiranje in izmenjava podatkov o prosilcih za vizum za vstop v schengensko območje je predvideno v okviru vizumskega informacijskega sistema (VIS), je na pogovoru na evropskem političnem centru EPC razlagal Jonathan Faull, generalni direktor direktorata za pravosodje, svoboščine in varnost pri evropski komisiji.

Osebni podatki so v današnji dobi globalizacije “temeljna surovina” za boj proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu. Ker s količino zbranih osebnih podatkov rastejo tudi apetiti za njihovo uporabo in zlorabo, je treba hkrati poskrbeti za ustrezno varnost teh zbirk in natančno predpisati kdo in v katerih primerih ima dostop do posameznih podatkov. Natančno mora biti tudi predpisano, koliko časa je posamezne podatke dovoljeno hraniti. Ko bo vzpostavljen schengenski sistem druge generacije (SIS II), bodo v njem zbrani tudi biometrični podatki (prstni odtisi, digitalne fotografije …), pa tudi podatki o registrskih številkah avtomobilov.

Državljani EU niso naklonjeni vsesplošni izmenjavi podatkov med državami članicami in tretjimi državami, raje bi jih dali na voljo manj kot več, zaradi tega je treba najti ravnotežje med količino podatkov za izmenjavo in zagotavljanjem varnosti, razlaga Faull. EU s tretjimi državami sklepa dogovore o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih. Osnova pri teh sporazumih je, zagotavlja, da tak sporazum EU sklene le, če ima tretja država zagotovljeno ustrezno varovanje osebnih podatkov. Ni treba, da ima enak sistem kot EU, mora pa imeti zagotovljen enak sistem za varovanje teh podatkov. Ni pa vedel odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti, da ti podatki ne bodo zlorabljeni ob morebitni spremembi režima in podobno, kajti osebni podatki niso enako kot trgovsko blago. Povedal, je da se o izmnejavi osebnih podatkov o letalskih potnikih EU za zdaj dogovarja oziroma se je že dogovorila z demokratčnimi državami (ZDA, Kanada, Avstralija).

Domestic and international arrangements are in place to ensure that we only share information needed for the fight against crime, and that this is only kept for a specified time. This raises tricky questions, such as whether telephone company records of phone calls should be destroyed immediately after use, or whether there are legitimate reasons for keeping them – and what counts as legitimate?
Hard decisions have to be made, said Mr Faull, and this comes down to negotiating the details, and striking a balance between protecting the individual’s fundamental right to privacy and the public interest of allowing law enforcement agencies to do their job.

EU ima zdaj direktivo o varstvu osebnih podatkov iz leta 1995, ki so jo države članice morale prenesti v svoj pravni red. Za varovanje osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja, ki je bilo uvedeno po terorističnih napadih v Madridu in Londonu, pa predpisa na ravni EU ni. Okvirni sklep, kjer bo to predpisano, je še v obravnavi na svetu EU, o njem bodo odločili ministri za notanje zadeve in pravosodje držav članic. Preden bo predlog sprejemljiv za vse države članice in bo potrjeno politično soglasje, bo treba po Faullovih besedah opraviti še veliko dela.

Uvedbe nove osebne izkaznice v Sloveniji, ki jo bo mogoče uporabljati tudi kot zdravstveno izkaznico, Jonathan Faull ni mogel komentirati, ker o njej nič ne ve. Dejstvo je, da imamo vsi polne denarnice različnih digitalnih kartic z raznimi kodami, fotografijami in drugimi indikatorji, prav tako so na različnih stavbah po mestih nameščene varnostne kamere. Koliko je za koga to sprejemljivo, je odvisno tudi od kulture. V EU velja le splošno soglasje, da je treba poskrbeti za ustrezno varovanje osebnih podatkov in s pomočjo novih tehnologij omogočiti čim bolj učinkovit dostop do podatkov, ki jih posamezni organi potrebujejo, je le na splošno razložil.

Veliko podatkov o potrošnikih imajo zbranih na podlagi uporabe spletnih iskalnikov, uporabe mobilnih telefonov, kreditnih kartic, raznih članskih in trgovskih kartic tudi komercialna podjetja. Ni skrivnost, da podatke o obiskanosti posameznih spletnih strani, o klicih na posamezne številke, o uporabi članskih in trgovskih izkaznic, o uporabi kreditnih kartic podjetja brez vednosti potrošnika uporabljajo v oglaševalske namene.

Jonathan Faull ne ve, da bi se s temi podatki tudi trgovalo. Dejstvo je, da telekomunikacijsko podjetje potrebuje podatke, kdaj, kam in koliko časa je naročnik klical po telefonu, da mu lahko izstavi račun. Sicer pa, več podatkov, kot je tehnološko mogoče zbrati, večji so apetiti.

Objavljeno pod znanost in tehnologija | | |