V Evropi pristojni do pomorov čebel še brezbrižni, v ZDA ne več
darja, nedelja, 11. maj 2008Tokrat so po poročanju RTV Slovenija čebelarji našli mrtve čebele pred svojimi panji na območju Domžal. Konec aprila so enako množično umiranje čebel ugotovili čebelarji na območju Pesnice. Čebele v Sloveniji umirajo že dalj časa, opozarjajo čebelarji. O množičnem umiranju čebel ravnokar poročajo tudi iz nemške zvezne dežele Baden-Württemburg. Čebele že nekaj let množično umirajo tudi v ZDA. A tam so kmetje in živilski koncerni že začeli ugotavljati, da čebele ne nabirajo samo med, ampak imajo veliko pomembnejšo vlogo. V ZDA se je namreč število čebeljih družin že zmanjšalo za 30 odstotkov. V Sloveniji, ZDA in Nemčiji čebelarji ugotavljajo, da čebele ne umirajo le zaradi parazitov, ampak vse bolj zaradi novih pesticidov.
V Sloveniji imamo od lani nov zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. Čebelarji so njegovemu sprejetju enako kot okoljevarstvene organizacije ostro nasprotovali. Na čebelarski zvezi tudi ugotavljajo, da na embalaži za pesticide ni nikakršnih opozoril, da ne smejo škropiti neposredno v cvet, ves dan in podobno.
Čebelarska zveza Slovenije nasprotuje spremembam zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ker ta po ocenah zveze širi dostopnost tovrstnih sredstev tudi tistim uporabnikom, ki nimajo ustreznih dokazil o usposobljenosti za njihovo uporabo. S priznavanjem registracij tovrstnih sredstev iz drugih članic EU pa se po njihovem mnenju širi njihova izbira na slovenskem trgu.
Nemški čebelarji so prepričani, da je za pomor njihovih čebel odgovorno eno od največjih nemških kemijskih podjetij Bayer, ki je pravkar dalo na trg nov pesticid clothianidin, ki ga v Evropi prodajajo pod blagovno znamko Poncho. Ta pesticid učinkuje na živčni sistem insektov kot “živčni strup”, je za Spiegel razložil predsednik nemške čebelarske zveze Manfred Hederer. Kmetje so ga lani začeli uporabljati za škropljenje koruze, ker se je izkazal kot učinkovit, so letos njegovo uporabo zelo povečali. Ameriška agencija za varovanje okolja ugotavlja, da je clothianidin “zelo nevaren strup za čebele”.
Seeds are treated with the clothianidin in advance or sprayed with it while in the field, and the insecticide can blow onto other crops as well. The chemical is often sprayed on corn fields during the spring planting to create a sort of protective film on cornfields. Beekeepers say it’s no coincidence that the bee die-off began at the beginning of May, right when corn planting started. “It’s the pesticides’ fault, one hundred percent,” Baden Beekeeper Association chairman Ekkehard Hülsmann told the Bädische Zeitung newspaper.
Podobne pomore čebel kot slovenski in nemški čebelarji beležijo tudi v Franciji. na Nizozemskem in v Italiji. Nemški čebelarji enako kot slovenski ugotavljajo, da se pristojni državni organi že več let ne zmenijo za opozorila čebelarjev, ki ugotavljajo, da zaradi pesticidov čebele vse bolj množično umirajo. Slovenski čebelarji na podlagi obnašanja čebel (vedejo se zmedeno, ne znajo se vrniti domov in podobno) in iztegnjenega rilčka pri mrtvih čebelah ugotavljajo, da so zastrupljene. Predsednik nemške čebelarske zveze Manfred Hederer brez dlake na jeziku pravi, da so ljudje, ki delajo v državnih agencijah, povsem pod vplivom proizvajalcev pesticidov. Nemški čebelarji nameravajo kljub temu vztrajati, zanje so čebele pomembnejše kot molk.
Kmetijsko ministrstvo dežele Baden Württemburg se vede povsem podobno kot slovensko kmetijsko ministrstvo. Nemci so v petek po poročanju Spiegla objavili zgolj sporočilo za javnost, da so v analiziranih čebelah našli sledi spornega strupa clothianidin, vendar v tako majhnih koncentracijah, da znanstveniki niso mogli potrditi, da je povzročil smrt čebel. Podobne utemeljitve pristojnih že ves čas poslušajo tudi slovenski čebelarji. Nemški so od predstavnika kmetijskega ministrstva vsaj še dobili obljubo, da bodo izdelali nove smernice, s katerimi bodo kmetom predpisali omejitev uporabe spornega strupa clothianidin, da bi zmanjšali izpostavljenost čebel njegovim učinkom.
Čebelarji opozarjajo, da so čebele najpomembnejši indikator za zdravje okolja. Kmetom pa sporočajo, da čebele oprašijo 80 odstotkov vseh njihovih pridelkov, če jih ne bo več, da bi to naredile, lahko računajo na škodo, ki jo bodo računali v milijardah evrov. V ZDA so se tega prav na podlagi katastrofe že zavedli. Manfred Hederer pravi: “Žalostno je, a žal resnično: vselej se mora zgoditi velika katastrofa, da ljudje začnejo uporabljati svoje možgane”.
V ZDA je skrb za čebele zaradi drastičnega zmanjšanja pridelka lešnikov že prišla v pisarne predsednikov uprave živilskih podjetij Häagen-Dazs in Burt’s Bees. Jagode, sadje in oreščki, ki jih Häagen-Dazs potrebuje za proizvodnjo svojih 28 vrst sladoledov, namreč zrastejo le, če cvetove oprašijo čebele. Podjetje, ki je v lasti švicarske nadnacionalke Nestlé, na leto samo mandljev porabi 450 tisoč kilogramov. Ameriški čebelarji pa so lani po podatkih ministrstva za gospodarstvo izgubili kar 30 odstotkov čebeljih družin. Tudi tam znanstveniki še ugotavljajo razloge za smrt. Häagen-Dazs se je že odločil pomagati in namenil 250 tisoč dolarjev za raziskave, zakaj zbolevajo čebele. Na embalažo sladoledov, v časopisnih in televizijskih oglasih pa bo začel obveščati, zakaj so čebele koristne za kmetijstvo. Tudi Burt’s Bees, ki proizvaja naravne izdelke za osebno nego, je doniral denar za raziskave čebel.
But in the last year, American beekeepers lost 30 percent of the approximately 2.5 million managed colonies to diseases, according to the U.S Department of Agriculture. The deaths are linked to a recent surge in diseases and pests, like parasitic mites, to Colony Collapse Disorder, which leads bees to abandon their hives. Scientists are still struggling to understand the causes of colony collapse.
The campaign will disseminate information on ice cream cartons, as well as in television and print advertisements, about honey bees’ contribution to agriculture. Money raised through the sales of honey bee-dependent flavors will be donated to researchers at Pennsylvania State University and the University of California at Davis.
Ameriški čebelarji so vse do lanske katastrofe enako kot evropski zaman opozarjali, da jim čebele umirajo. Najem panja zdaj tam stane 140 dolarjev, leta 2000 je bila 40 dolarjev. Ameriški kmetje najemajo panje, da si zagotovijo čim boljšo oprašitev poljščin. Kalifornijsko združenje Almond Board of California, njegovi člani pridelajo in prodajo 80 odstotkov vseh oreščkov na svetu, je začelo sodelovati s čebelarji. Do zdaj je to združenje za raziskave čebel namenilo 1,4 milijona dolarjev. Njegov predsednik Richard Waycott je za International Herald Tribune povedal, da informacijske kampanje podjetij pomagajo informirati potrošnike, kako pomembno vlogo imajo čebele pri pridelavi hrane. Upa, tudi, da bodo pomagale zbrati še več denarja za raziskave.
Američani torej počasi vendarle ugotavljajo, da čebele ne nabirajo samo medu in prinašajo zaslužka čebelarjem, ampak je od njih v veliki meri odvisna oskrba s hrano. V Evropi vključno s Slovenijo do te stopnje zavedanja pristojni državni uslužbenci in kmetje še niso prišli, zanje so čebele še zmeraj skrb čebelarjev. Slovensko kmetijsko ministrstvo je čebelarjem celo ukinilo subvencije, pa tudi vse stroške za analize in pravde, s katerimi dokazuje škodo zaradi zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi, mora poravnati čebelar sam, razlagajo na čebelarski zvezi.
Enako kot v ZDA bo tudi kmete v Evropi najprej moralo udariti po žepu, potem pa bodo pomor čebel pod oznako “nujno” obravnavale vlade držav članic, o neprecenljivi koristi čebel in milijardnih izgubah kmetov bodo govorili poslanci v nacionalnih parlamentih in evropskem parlamentu, ta točka se bo znašla na dnevnem redu zasedanja ministrov EU za kmetijstvo in evropska komisija bo pripravila predlog predpisa za interventno pomoč kmetom in čebelarjem. Kemijski koncerni bodo prisiljeni umakniti s trga najbolj sporne pesticide, sicer svojih proizvodov ne bodo imeli več komu prodajati, saj neoprašene rastline kmetom ne bodo obrodile plodov.
Objavljeno pod zdravje in okolje |
|
|





Tudi sama opažam, da v mojem, sicer mestnem okolju, sploh ni več toliko čebel kot sem jih bila včasih vajena, sadno drevje ostaja neoplojeno. Tudi na vrtnem cvetju jih ni.
V vsej okolici leta samo en črmlj, ki gnezdi v sosedinem lesenem panju, za sekanje drv.
Ta naš ljubi svet bi bilo res potrebno razstrupiti. Če nekaj ni dobro za čebele, najbrž tudi za nas ni.
So vsaj ose? Mislim da je tudi os veliko manj kot prej.