Medtem ko se je v Sloveniji ogorčenje zaradi škropljenja hrušk z napačnim pesticidom poleglo, so tuje okoljevarstvene organizacije pred skorajšnjim odločanjem ministrov za kmetijstvo članic EU o svežnju predpisov o pesticidih v drugem branju objavile črni seznam 13 posebej nevarnih pesticidov, ki bi jih bilo treba takoj umakniti s trga. Znanstvene analize so pokazale, da je mešanica teh pesticidov, ki se pogosto znajdejo na krožnikih, zelo nevarna za zdravje ljudi, saj vsebujejo snovi, ki povzročajo raka, neplodnost, povzročajo hormonske spremembe.

Nemška podružnica okoljevarstvene organizacije Greenpeace je v začetku leta objavila študijo, ki je pokazala, da nemški laboratoriji od 1350 pesticidov, ki jih kmetje po svetu uporabljajo za škropljenje sadja, zelenjave, poljščin, lahko odkrijejo le 600, večina laboratorijev pa le okrog 400. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko od teh pesticidov lahko s svojo opremo odkrijejo slovenski laboratoriji.

Dr. Hermann Kruse, toksikolog na univerzi v Kielu, je za oddajo Kontraste na nemški TV ARD, povedal, da seveda ne potrebujemo takoj zdravniške pomoči, če zaužijemo hrano s temi najbolj strupenimi pesticidi v mejnih količinah. Toda upoštevati je treba dolgoročni učinek. Po njegovih besedah je že dolgo znano, da več kot polovica najbolj nevarnih pesticidov vsebuje snovi, ki povzročajo raka. “Verjetno pri človeku povzroča raka,” v svoji odločbi navaja ameriški urad za varstvo okolja. Kruse pravi, če poskusi na živalih pokažejo, da določena snov povzroča raka, bi moralo biti dovolj, da uporabe pesticida ne bi smeli dovoliti, saj rakotvorno snov kot ostanek v sadju, zelenjavi oziroma hrani nasploh na koncu dobimo na krožnik.

Za veliko strupenih snovi je določena mejna vrednost v hrani. Na te mejne vrednosti se sklicujejo proizvajalci pesticidov in trdijo, da potrošnikom zagotavljajo varnost. Dr. Hermann Kruse jim odgovarja, da najvišja dovoljena vrednost ali mejna vrednost sama po sebi nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo. Mejne vrednosti so namreč večinoma določene le za posamezne snovi, zato njihovi učinki v kombinaciji z drugimi snovmi, ki jih hkrati zaužijemo s hrano, popijemo z vodo in vdihnemo z zrakom, niso upoštevani. Toksikolog še opozarja, da so mejne vrednosti preračunane za odrasle, ne pa tudi za otroke, čeprav imajo pri njih strupi večje učinke, ker še rastejo.

Manfred Krautter, izvedenec za kemikalije pri nemškem Greenpeace, pa opozarja, da je sistem za registracijo pesticidov v EU preveč prijazen do industrije. Pesticidov, ki jih laboratoriji ne morejo odkriti, po njegovem mnenju ne bi smeli dovoliti uporabljati.

“The EU has to amend its registration law so that such pesticides are no longer marketed“, says Krautter. Greenpeace also calls upon the food producers and the food trade to make sure that these plant sprays, which are practically invisible in our food, are no longer used.

Drugačne pa so ugotovitve v študiji italijanskega inštituta Nomisma, ki sta jo plačala nemški Bayer in švicarska Syngenta, največja proizvajalca pesticidov v Evropi. Od 1100 pesticidov, ki so zdaj v EU dovoljeni, bi bilo dovoljeno z uvedbo nove zakonodaje v EU zagotovo uporabljati le še 15 odstotkov pesticidov, za 57 odstotkov je že gotovo, da bi jih bilo treba umakniti iz uporabe, 28 odstotkov pa je še v postopku testiranja. Če bi uporabo pesticidov tako zelo omejili, bi se po analizah Nomisme do leta 2020 pridelek pšenice zmanjšal za 29 odstotkov, krompirja za 33 odstotkov in grozdja za 10 odstotkov. Povpraševanje po hrani pa se povečuje.

Agricultural technologies such as PPPs, therefore, play a vital role in maintaining the productivity, profitability and competitiveness of the European Agri-food sector with all its attendant societal benefits over the long term. Changes in the framework regulating PPPs will have repercussions not only on the European agrochemical sector, but also will lead to substantial changes in the European Agri-food system and in the overall economic system.

Nina Papadoulaki, tiskovna predstavnica evropske komisarke za zdravje, ugotovitve iz šudije zavrača. Pojasnjuje, da je evropska komisija pred pripravo sprememb zakonodaje naredila podrobno raziskavo o vplivih na kmetijsko proizvodnjo. Zato je predlog, ki ga je pripravila, uravnotežen. Na željo kmetov je komisija po njenih besedah predlagala potrjevanje pesticidov po geografskih območjih, glede na lokalne značilnosti. S poenostavitvijo postopkov registracije bodo proizvajalci lahko nove pesticide hitreje dali na trg. Prepoved uporabe najbolj nevarnih pesticidov - to so tisti, za katere je nedvoumno ugotovljeno, da povzročajo raka, hormonske spremembe in neplodnost - po analizah evropske komisije ne bo bistveno vplivala na trg, saj gre večinoma za odstranitev starih izdelkov, kar pomeni, da zanja že obstajajo varnejši nadomestki.

Nomisma tudi pravi, da bo EU zaradi manjše domače pridelave morala povečati uvoz hrane, ta pa bo manj varna, saj nimajo povsod enako strogih standardov za uporabo sredstev za zaščito rastlin in nadzor kmetijske pridelave kot v EU. V EU se bo na področju kmetijstva in tudi v dejavnostih, ki so povezane s kmetijstvom (trgovina na debelo in drobno, servisne dejavnosti na področju kmetijstva, transporta in podobno), zmanjšalo število zaposlenih, prav tako piše v Nomismini študiji.

Nina Papadoulaki v imenu evropske komisije odgovarja, da to ni res, ker mora vsa uvožena hrana ustrezati standardom, ki veljajo v EU, po analizi evropske komisije po uvedbi nove zakonodaje o uporabi sredstev za zaščito rastlin tudi ni pričakovati zmanjšanja zaposlenosti v kmetijstvu in povezanih sektorjih.

As regards the claimed lower safety of imported food, this is not correct because all food (EU and imported) must comply with the same maximum residue levels established by EU legislation (full harmonisation will be achieved third quarter of 2008 and responds to a pressing request of the fruit and vegetable sector).

Nomisma še opozarja, da bodo evropski proizvajalci izgubili vodilno vlogo na področju raziskav in razvoja novih pesticidov, če bo EU tako poostrila zakonodajo, kot predlaga evropska komisija. “Namen nove zakonodaje je prav razvoj novih, manj nevarnih proizvodov in poenostavitev postopkov za potrjevanje novih pesticidov,” očitke zavrača Nina Papadoulaki.

Ker imajo okoljevarstvene organizacije močne zaveznike predvsem v politični skupini zelenih v evropskem parlamentu, proizvajalci pesticidov pa sodijo med najpomembnejša podjetja v nekaterih vplivnih državah članicah in je med evropskimi poslanci tudi nekaj velikih kmetov, bodo razprave pred dokončno potrditvijo svežnja nove zakondaje EU o sredstvih za zaščito rastlin še vroča.

Objavljeno pod zdravje in okolje | | |