podrobneje

Solastnik in direktor podjetja Atka-Prima Boško Šrot se je na Dnevnikovo razkritje, da je njegovo podjetje (in ne domnevno četrta najbogatejša v državi Danijela Rakovič) lastnik družbe Kolonel (največje lastnice Centra Naložbe, ki je največja lastnica Holdinga Infond, ki je največji lastnik Pivovarne Laško) odzval s sebi svojstvenim humorjem. Podatek o lastništvu da je znan že dlje časa. Čemur ni mogoče oporekati, kajti zanj so že dve leti (če je to dlje časa) vedeli najmanj štirje ljudje - Šrot, njegova soproga, prodajalka Kolonela in notar/ka. (Glede na to, da je nedavno napovedal, da bo družba Kolonel dobila brado in brke, pa je bil med seznanjenimi verjetno vsaj še Zoran Janković.) Gotovo pa podatek o lastništvu ni bil že ‘dlje časa’ znan Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki ji je Kolonel obe prevzemni ponudbi Centra Naložbe napovedal kot družba v lasti Danijele Rakovič in registrskemu sodišču, z njima pa tudi vsem drugim regulatorjem trga in, navsezadnje, davčni upravi.

Dnevnik v svoji ekskluzivni današnji zgodbi med drugim piše:

Rakovičeva je podjetje Kolonel od podjetja Nova firma kupila 20. julija 2006, osem dni prej, preden je Kolonel prvič objavil namero za prevzem Centra Naložbe. Že pet dni po objavi namere za prevzem, torej 2. avgusta 2006, pa je bila notarsko sestavljena pogodba, po kateri je Danijela Rakovič prenesla celoten delež Kolonela na družbo Atka-Prima, ki jo je takrat zastopala Anica Šrot Aužner, soproga Boška Šrota, razkrivajo naši dokumenti. Osnovni kapital Kolonela je takrat znašal 8700 evrov, Rakovičeva pa je kot kupnino dobila 16.700 evrov.
Toda notarski zapis pogodbe o prenosu lastništva Kolonela na družbo Atka-Prima do konca aprila letos ni bil predložen registrskemu sodišču. V vmesnem času je Kolonel dvakrat objavil prevzem Centra Naložb, vendar dejanskega lastništva Kolonela v prospektu za prevzem niso niti enkrat razkrili.

Da ga niso (niti) drugič (zaradi česar je očitno, da podatek ATVP ni mogel biti znan dlje časa) je razvidno iz prevzemne ponudbe in prospekta Kolonela, d.o.o. za prevzem Centra Naložbe, d.d. iz letošnjega februarja:

V sodni register vpisana edina družbenica prevzemnika je Rakovic Danijela. Ustanovitev prevzemnik je bila vpisana v sodni register dne 29. 6. 2006, s firmo KOLONEL trgovsko podjetje d.o.o., Kersnikova ulica 3, 1000 Ljubljana. Družba je bila ustanovljena kot enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, z edinim ustanoviteljem NOVA FIRMA ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb d.o.o., Kersnikova ulica 3, 1000 Ljubljana. Osnovni kapital je ob ustanovitvi znašal 2.100.000,00 SIT in ga je sestavljal en osnovni vložek edinega družbenika v višini 2.100.000,00 SIT, na podlagi katerega je NOVA FIRMA ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb d.o.o. pridobila 100 % poslovni delež. Dne 20. 7. 2006 sta NOVA FIRMA ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb d.o.o. kot prenositelj in Danijela Rakovic kot nova družbenica sklenila Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je NOVA FIRMA ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb d.o.o. na Danijelo Rakovic prenesla svoj poslovni delež (100 %) v prevzemniku. Ob prenosu edinega poslovnega deleža v prevzemniku na sedanjo družbenico Danijelo Rakovic je bila edini družbenik prenositelja (družbe NOVA FIRMA ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb d.o.o.) Pavel Zajc. Dne 20. 7. 2006 je edina (nova) družbenica prevzemnika Danijela Rakovic sprejela sklepe o spremembi firme in poslovnega naslova prevzemnika, spremembi zastopnika prevzemnika, dopolnitvi dejavnosti prevzemnika in spremembi akta o ustanovitvi prevzemnika, na podlagi katerih je bila dolocena sedanja firme družbe (KOLONEL poslovno svetovanje d.o.o.) in sedanji poslovni naslov (Ulica Milana Majcna 49, 1000 Ljubljana).

Kolonel je potemtakem še pred dobrima dvema mesecema v prevzemni ponudbi (podpisala jo je direktorica Kolonela Blaženka Šoštarič, ki je istočasno tudi članica nadzornega sveta Centra Naložbe) ATVP navajal napačne podatke o svojem lastništvu (ki jim je agencija morala verjeti, saj sprememba lastništva ni bila vpisana pri sodišču).

Zaradi dvakratnega nenavajanja že dlje časa znanega podatka o lastništvu Kolonela je mogoče pričakovati, da bo ATVP ponovno proučila lastniške transakcije okrog in znotraj laškega konglomerata, podobno pa bo najbrž storil tudi urad za varstvo konkurence, ki je ob priglasitvi koncetracije v primeru prevzema Pivovarne Laško prav tako upošteval lastniško stanje Kolonela, kakršno je bilo vpisano pri sodišču. Še več, ker je Kolonel je poleti 2006 v pičlem mesecu zamenjal kar tri lastnike in še dejavnost s firmo in sedežem povrh, poleg tega pa oddal še (prvo) prevzemno ponudbo za Center Naložbe, po kateri je postal približno 77-odstotni lastnik te finančne družbe, nastale iz nekdanjega pida Infond državne banke NKBM, postaja znova aktualno tudi vprašanje, kako so bili ‘privatizirani’ pidi mariborske državne banke.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


5 odzivov na “‘Dlje časa znani podatek’ Boška Šrota je bil skrivnost za sodišče”  

  1. 1 bumerang

    Ob priznanju vpletenih, da so objavljene informacije resnicne, bi kazalo vprasati vsaj:
    - davcno upravo, ali bo uvedla kak postopek zaradi utaje davkov, ce jaz kot fizicna oseba prodam delnice, moram placati davek, torej bi to moralo veljati tudi v primeru druzbe Kolonel
    - davcno upravo pa se koga od pristojnih organov, ali se bodo kaj pozanimali, od kod zakoncema Srot denar, da sta prisla v nekaj letih lahko prisla do taksnega premozenja; sicer vem, da je to vprasanje pri nas iluzija, ker Srota nista edina, ki bi morala pojsnjevati taksne stvari
    - urad za varstvo konkurence, agencijo za trg vrednostnih papirjev in se koga od pristojnih, ali bodo ukrepali zaradi zavajanja in navajanja neresnicnih podatkov, po moje je to kaznivo dejanje, ali?

  2. 2 jože p. damijan

    Ja, to bi lahko bil JJ-jev “Al Capone case” proti tajkunu Šrotu. Vprašanje pa je ali se JJ tega sploh zaveda in ali so njegovi potrčkoti sploh sposobni ta case izpeljati (btw, v ZDA institucionalni sistem v takšnih primerih neverjetno dobro in brez milosti deluje, kar nenazadnje dokazuje tudi case Enron). In seveda, ali se nista s Šrotom že prej pod mizo zmenila za amnestijo za ustrezno kompenzacijo in je vse skupaj samo še en nepotreben cirkus.

  3. 3 james

    če trdi zadnja trditev prispevka predhodnika (JPD) je država res gnojnica. Mogoče je stvar bolj banalna - potrčkoti namreč nimajo pojma saj so bili nastavljeni po negativni selekciji. znana stvar na tej zemljepisni širini, poznani pod geografskem nazivu Balkan (pa z vsemi metaforičnimi pritiklinami zraven, ki se jasno kažejo v vsakdanjem življenju)

  4. 4 dušan

    @jože

    Res je, ameriški sistem je pri odkrivanju nepravilnosti in kriminala izjemno učinkovit, kar so na lastni koži izkusila tudi evropske korporacije, ki kotirajo na ameriških borzah.

  5. 5 podplat

    Tožariti je še vedno negativno dejanje v očeh državljanov, poleg tega pa so nas navadili, da imamo silne probleme in sitnosti če odgovorne obvestimo o stvareh ki bni jih morali vedeti.

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina




 preberite še

KBC je začela postopek za prodajo delnic NLB

Belgijska KBC je določila način in pogoje za prodajo 34 odstotkov delnic, ki jih ima v NLB, so sporočili iz KBC. On reassessing its investment in Nova Ljubljanska banka (NLB) in 2006, KBC decided to position itself as a purely financial investor in the Slovene bank. Consequently, KBC’s entire 34% stake became available on the market. [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Slovenec poje 10 kilogramov manj kruha kot pred desetimi leti

V Sloveniji je več kot 400 pekarn, ki na leto spečejo okrog 135 ton kruha in pekovskega peciva. Več kot polovico ga zamesijo v velikih industrijskih pekarnah, med katerimi ima največji tržni delež Žito - prek povezanih družb okrog 30 odstotkov. Eden največjih problemov slovenskih pekov je zmanjševanje prodaje, saj je prebivalec Slovenije po [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Mirovna ponudba Boška Šrota Janezu Janši?

Iz Pivovarne Laško sta včeraj popoldne v manj kot četrt ure prišli dve sporočili za javnost, ki sicer ‘razlagata in pojasnjujeta’ za nazaj, zvenita pa tako, kot da bi bili napoved nečesa, kar se šele bo zgodilo. Prvo sporočilo tako zagotavlja, da je premoženje solastnikov podjetja Atka Prima močno precenjeno, saj da je vrednost Kolonela [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Razvojni premislek štev. 8: Podjetniško okolje

* Komentar je v originalu objavljen v Financah. Podjetništvo je temelj tržnega gospodarstva in temelj gospodarskega razvoja in konkurenčnosti. Brez inherentnega podjetniškega duha, ki temelji na motivu dobička, ni inovativnosti in povečevanja konkurenčnosti. Zato sodobna poslovna literatura podjetništvo danes – ob delu, kapitalu in človeškem kapitalu - obravnava kot samostojen proizvodni dejavnik, ki zahteva posebno obravnavo. V [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Nemška Escada, ki ima tovarno tudi v Sloveniji, je v težavah

Nemški modni koncern Escada, ki ima podjetji Epas in Elos Escada tudi v Sloveniji, je zabredel v težave in potrebuje svež kapital. Tega mu bosta predvidoma do skupščine, ki bo 17. aprila, zagotovila britanski finančni investitor Apax in ruski delničar Rustam Aksenenko in tako postala večinska lastnika podjetja. Ob spremembi lastništva bo menda vodenje Escade [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

 arhiv

 koledar

maj 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« april   junij »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

 razgledi.net