Tako imenovano rezkanje cestišč v avtocestnih predorih pretežni del tradicionalnih medijiev spremlja kot njega dni bitko s koloradskim hroščem ali dandanašnji obisk zdravstvene ministrice v pediatrični kliniki ali znamenja o morebitni Poroki. Presunljivo natančno je dokumentiranih slehernih sto metrov napredka v tej ali oni smeri in cevi, ki v vsakem primeru vodi proti temi na koncu predora. Delavci SCT tako od sinoči ‘hrapavijo’ cestišča v primorskih predorih, končali bodo predvidoma do 19. maja in skoraj gotovo se bo takrat njihovi - in svoji - novi delovni zmagi spet prišel poklonit sam Ivan Zidar.

Da bodo ‘rezkana’ cestišča zdržala najmanj pet let, je zdaj že dejstvo oziroma nam ga kot takšno vtepajo v glavo. Zatorej si ni odveč zapomniti: v mandatu prihodnje vlade, kakršne koli že, bo promet v predorih potekal nemoteno in s predvidenimi 100 kilometri na uro (pa če se Brane Küzmič in drugi skeptiki na glavo postavijo).

Kot nekakšno molče sprejeto dejstvo je očitno obveljala tudi obljuba prometnega ministra Radovana Žerjava, da davkoplačevalcev popravila ne bodo nič stala. A ne res, še cestnina je v času motenega ali preusmerjenega prometa nižja (vendarle dobra plat bodoče vinjete, z njo takšne demagogije ne bo več mogoče zganjati)! Da to pomeni izpad Darsovih dohodkov, da Dars že tako in tako sofinancira nočne delovne zmage SCT in da jih sofinancira še drugo državno podjetje, DDC, je nekako postalo nepomembno. Izpuhtelo že med 380 in 480 metrom predora Podmilj v smeri Maribora. Kaj bi to, ko pa bo vse skupaj na koncu stalo bistveno manj, kot je bilo sprva predvideno (pri čemer nihče ’sprva’ ni povedal, na čem ocene o milijonu in več potrebnih evrov temeljijo).

Ker bo (če bo) stalo manj, pravzaprav tudi ni pomembno, kdo je odgovoren za to, da bo sploh kaj stalo.

Objavljeno pod k, opilki | | |