Evropski šolski sistemi nenaklonjeni podjetništvu
darja, torek, 6. maj 2008Izobraževalni sistem, posebej učni načrti ne spodbujajo dovolj podjetništva, meni kar 84 odstotkov udeležence javne razprave o evropskem kodeksu za majhna in srednja podjetja (Small Business Act for Europe), ugotavlja evropska komisija.
Generally speaking, curricula are considered to be important but the crucial element for encouraging an entrepreneurial mindset is a closer link between the SME community (including all types of companies and SME stakeholders) and schools.
Nenaklonjenost učiteljev do podjetnikov je treba spremeniti tako, da jim je treba bolje predstaviti njihovo delo in jih seznaniti, kaj majhna in srednja podjetja dejansko so. Na vseh ravneh izobraževanja bi bilo treba po mnenju udeležencev javne razprave organizirati usposabljanja in seminarje, pri katerih sodelujejo tudi predstavniki lokalnih podjetij. V vse učne načrte bi bilo treba vključiti osnove ekonomije s poudarkom na težavah in ovirah pri ustanavljanju in vodenju podjetja. Pomembno orodje za povečanje naklonjenosti do podjetništva so tudi mini podjetja in virtualno podjetja, še posebej za mlajše učence, recimo v osnovni šoli.
Zaskrbljiv je tudi podatek, da več kot 60 odstotkov predstavnikov podjetij, ki so sodelovali v javni razpravi, ugotavlja, da mladi v evropskih šolah ne pridobijo ustreznega tehničnega znanja, ki ga potrebujejo za delo v podjetju. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno kot formalno izobrazbo priznati tudi neformalno usposabljanje, tečaje, ki so usklajeni s potrebami srednjih in majhnih podjetij in so prilagojeni zahtevam različnih tipov podjetij. Več bi v šolah moralo biti praktičnega pouka, mladi, ki zaključijo šolanje, imajo tudi premalo znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, da bi v srednjih in majhnih podjetjih lahko bolje izkoristili možnosti, ki jih omogočajo nove tehnologije.
Recognition of informal training, training courses better tailored to SMEs’ needs and taking into account the different types of company, more practical education and the improvement of technical skills are among the suggestions made. There is in particular a lack of ICT skills which are considered essential to better exploit the opportunities offered by new technologies (and also for training itself, considering that small entrepreneurs often cannot follow traditional courses).
Nekateri udeleženci javne razprave so predlagali uvedbo enotnega kvalifikacijskega okvira, ki bi veljal v vseh članicah EU, in pripravo programov za mobilnost podjetnikov in vajencev med državami članicami. Evropski kvalifikacijski okvir je bil 23. aprila letos že dokončno potrjen, države članice morajo svoje sisteme kvalifikacij uskladiti s tem sistemom do leta 2010, kvalifikacije skladno s tem sistemom pa morajo začeti uporabljati leta 2012. Uvedbo evropskih programov za čezmejno mobilnost in e-usposabljanje kot koristno oziroma zelo koristno ocenjuje 66 oziroma 61 odstotkov udeležencev javne razprave. Izpostavljajo tudi potrebo po sodelovanju predstavnikov podjetij, šol in uradnikov na ravni EU, v državah članicah, regijah in v lokalnih skupnostih.
EU programmes for cross-border mobility and e-skills would be useful/very useful for the majority of respondents (66% and 61% respectively). Finally, the necessity of bringing together all the relevant actors (SME stakeholders, schools and administrations at EU, national and regional/local level) is underlined.
Nekaj udeležencev javne razprave v odgovorih na vprašanja evropske komisije o inovacijah izpostavlja potrebo po večjem priznanju netehnoloških inovacij. Jasno pa tudi povedo, da je treba poskrbeti za boljšo povezavo med majhnimi in srednjimi podjetji in univerzami in raziskovalnimi inštituti, da bi omogočili lažji prenos znanja v podjetja.
Iz Slovenije je evropska komisija med več kot 500 odgovori našla le enega. Da bi se oblast, ki piše zakone, odloča o učnih programih in načrtih kaj veliko ukvarjala, ali slovenske šole od osnovne šole do univerze šolajo kadre, ki jih podjetja potrebujejo in jih lahko uporabijo, tudi ni slišati. V šolah in na fakultetah pa se, namesto, da bi poskušali učence, dijake in študnete pridobiti s kakovostnim učnim programom in znanjem, ki omogoča več možnosti za zaposlitev, prerekajo, koliko šol in univerz potrebujemo, katera politična opcija si bo zagotovila večji vpliv in kako ne bi ogrozili predavateljev, ki 20 ali več let predavajo eno in isto snov ali pa dobivajo plačo, čeprav jih študenti niti ne poznajo, ker služijo z raznimi študijami in projekti za zasebni pa tudi javni sektor.
Objavljeno pod kultura in šolstvo, gospodarstvo |
|
|





Evropska komisija je ravnokar sporočila, da od slovenskih oblasti še vedno ni prejela obvstila o prenosu direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij v svoj pravni red.
http://europa.eu/rapid/pressRe.....anguage=en