Cena surove nafte se je od konca leta 1998 do poletja leta 2006 povečala za več kot šestkrat. Proti koncu 2007 in v začetku 2008 je še narasla in prvič presegla 100 dolarjev za sod. Analitiki imajo različno mnenje, kolikšna bi bila pravična cena nafte, obstaja pa široko soglasje, da bo nafta imela relativno visoko ceno, to je vsaj 60 dolarjev za sod (raven cen iz leta 2006), še dolgo časa, piše v študiji o vplivu trajno visokih cen nafte na gospodarstvo in trgovino, ki jo je objavil dunajski inštitut za gospodarske raziskave WIIW.

Oil prices have risen from below USD 20 in the 1990s to above USD 100 in early 2008; they are expected to remain permanently above USD 60 (in 2006 prices) until 2030 and may remain above USD 70 (in 2006 prices) until 2010 due to capacity shortages and strong global demand.

Rast cen nafte je po ugotovitvah avtorjev študije napovedala vse recesije po drugi svetovni vojni. Vsekakor pa rast cen nafte na gospodarsko rast vpliva le začasno in ima omejen vpliv. Poleg tega so razmere v EU relativno ugodne predvsem iz treh razlogov. Nafta se draži hkrati, ko tečaj dolarja pada, kar v evroobmočju blaži šok zaradi drage nafte. Po 70. letih prejšnjega stoletja se je v Evropi močno zmanjšala energetska intenzivnost (na enoto proizvoda podjetja porabijo manj energije), evropska industrija je manj odvisna od nafte kot industrija evropskih trgovinskih partneric, kar evropskim podjetjem omogoča nižje proizvodne stroške. Neto izvoznice nafte prednostno uvažajo evropske izdelke, kar pomeni, da se v času, ko so cene nafte visoke, njihovo povpraševanje po evropskem blagu in storitvah poveča.

The effects of oil price increases are asymmetric across sectors; energy- and transportintensive sectors are particularly exposed. Still, the overall estimated effect of oil price increases is short-lived and limited on the industry level as well. High oil prices do not threaten the long-term growth prospects of industries; they incur temporary adjustment costs. A more significant challenge emerges in the form of Asian producers operating with much lower labour costs in a less stringent regulatory environment. Some energy-intensive industry sectors are set to lose in this contest but competitive firms producing goods with high value added content can be winners.

Sedanje visoke cene nafte sovpadajo z visokimi cenami blaga za široko potrošnjo. Zaradi visokih cen nafte se dražita proizvodnja kovin in mineralov, dražijo se tudi transportne storitve. Zapletena pa je povezava med cenami nafte in kmetijskih pridelkov. Ko se nafta draži, cene kmetijskih pridelkov rastejo zaradi višjih stroškov (transport, gnojila), vendar pa zdaj kaže, da bolj rastejo zaradi zmanjševanja ponudbe, pomemben spodbujevalec rasti pa je tudi predelava poljščin v biogoriva, pravijo avtorji študije.

Evropska industrija je že začela ukrepati. Ker obstoječi sistemi dobav temeljijo na nizkih cenah nafte, so nekatera podjetja že začela distribucijske mreže preoblikovati tako, da znižujejo stroške transporta. Višji stroški za transport še bistveno ne vplivajo na stroške podjetij, ki so se odločila zaradi nižje cene delovne sile proizvodnjo preseliti na Kitajsko, vendar pa se to lahko zgodi, če se bo nafta še dražila. Nafto je v večini sektorjev iz tehnoloških razlogov težko nadomestiti z nadomestnimi gorivi. Premoga je na voljo dovolj, a onesnažuje okolje, plin je čist, vendar povečuje uvozno odvisnost v času, ko zanesljiva oskrba z energijo postaja vse večja skrb. Biogoriva pa lahko postanejo celo konkurenčna, če se bo nafta še dražila in če bodo proizvedena na pravih lokacijah.

Podjetja intenzivno investirajo v projekte za povečanje energetske učinkovitosti (zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda) in povečujejo rabo odpadkov in ostankov za pridobivbanje energije, da bi zmanjšala energetsko odvisnost. To je po ugotovitvah avtorjev študije glavni razlog za povečanje energetske učinkovitosti v evropskih industrijskih podjetjih v zadnjih desetletjih.

Avtorji študije pa tudi opozarjajo, da številne države v razvoju subvencionirajo porabo energije v industrijskih podjetjih, ob vse večji odpravi ovir za mednarodno trgovino to evropske proizvajalce lahko privede v neenakopraven položaj. Hkrati pa z dodatno liberalizacijo mednarodne trgovine EU lahko poveča izvoz svojih okolju prijaznih izdelkov in storitev, pa tudi energetsko učinkovitih tehnologij. Trg za biogoriva je obetaven, a še nezrel. Vlade v EU in ZDA skušajo ščititi svoje proizvajalce biogoriv, s tem pa tudi spodbujajo dražjo in okolju manj prijazno proizvodnjo teh goriv.

Nekatere države, ki so neto izvoznice energije, preprečujejo zasebne in tuje investicije v energetska podjetja. S temi omejitvami ogrožajo dolgoročno varnost oskrbe in spodbujajo trajno rast cen nafte, svarijo avtorji študije. Še vedno pa je mogoče energijo uporabljati veliko bolj varčno kot zdaj, a se porabniki ne odločajo za investicije za povečanje energetske učinkovitosti zaradi negotovosti, preslabe informiranosti in neustreznih spodbud.

Analize Mednarodne agencije za energijo (IEA) kažejo, da bo dolgoročno cena nafte v veliki meri odvisna od investicij v globalno naftno industrijo.

In the longer run, the price of oil depends heavily on investments in the global oil industry; IEA simulations suggest that an investment shortfall of 25% would push up the price of oil by 34% in nominal terms by 2030.

Vpliv cene nafte na gospodarstvo je odvisen od njegove odvisnosti od nafte. Analize kažejo, da trajna rast cen nafte za 10 dolarjev lahko v prvih dveh letih vpliva na zmanjšanje rasti bruto domačega proizvoda v evroobmočju za 0,4 odstotka, vendar pa je ta delež lahko v nekaterih novih članicah višji. Vpliv na inflacijo je manj jasen in je močno odvisen od monetarne politike.

The magnitude of the impact on output depends on the oil intensity of the economy. Simulation results for a permanent USD 10 increase in the oil price suggest a cumulative loss over the first two years of around 0.4% of GDP for the euro area and of around 0.5% for the United States, though certain New Member States may experience higher losses.<
The effect on inflation is less clear and strongly depends on monetary policy responses. Assuming that monetary policy seeks a compromise between short-run and long-run price stability, simulations suggest that the impact on overall inflation peaks in the second year at around 0.3 percentage points for the euro area and at around 0.5 percentage points for the United States, while stronger effects are possible for more oil-intensive countries.

Avtorji študije ugotavljajo, da so pri energetski inteznivnosti med državami članicami zelo velike razlike. Bolgarija recimo za proizvodnjo enake količine dodane vrednosti kot Irska recimo potrebuje trikrat več energije. Na sploh nove članice porabijo več energije za proizvodnjo enake dodane vrednosti kot stare članice EU, ker so manj razvite in manj učinkovito rabijo energijo. Pri količini nafte, ki jo članice EU porabijo za proizvodnjo enote dodane vrednosti, ni večjih razlik, izstopata le Ciper in Malta, ki sta izjemno odvisni od nafte.

Med izbranimi industrijskimi sektorji v EU izvajalci študije za kemijsko industrijo ugotavljajo, da jo je kljub močni rasti prehitela Azija. Negativna rast v osnovni kemijski dejavnosti je znak, da se selitev proizvodnje še nadaljuje. Proizvodnja finih kemikalij, farmacevtskih in potrošnih kemikalij je manj energetsko intenzivna, zato ima ugodne možnosti za rast. Evropska kovinska industrija ima lahko korist od rasti povpraševanja na globalni ravni, čeprav nekatere države v razvoju svoja podjetja subvencionirajo. Za papirno in lesno industrijo v EU je temeljnega pomena dostop do surovine, vse več lesa se namreč porabi za biomaso za proizvodnjo energije. Papirnice imajo največ rezerv pri zniževanju stroškov, da iz odpadkov in smol proizvajajo energijo (elektriko in toploto), pa tudi v povečanju rabe starega papirja.

Na avtomobilsko industrijo visoke cene nafte lahko najbolj vplivajo posredno - dražja kot bo nafta, manj bodo ljudje uporabljali avtomobile. Elektroenergetska in plinska podjetja imajo večinoma monopolni položaj na trgu, zato višje stroške lahko naprtijo potrošnikom. V transportu delež stroškov za gorivo v celotnih stroških narašča, vendar so podjetja to rast v največji meri nevtralizirala s povečanjem učinkovitosti in zniževanjem stroškov dela.

Stroški evropskih kmetov so se od leta 1997 in 2007 povečali za tretjino, predvsem zaradi rasti cen nafte. Cene semen, pesticidov in krme so se povečale za okrog 15 odstotkov, gnojila so se podražila za 57 odstotkov in goriva za več kot 90 odstotkov. Vpliv podražitve nafte na posamezno kmetijo je odvisen od njene velikosti in od uporabe gnojil. Manj so ga čutili manjši kmetje, kmetje z organsko proizvodnjo in kmetje, ki svoje pridelke prodajajo v domačem okolju.

Vpliv cen nafte na končne cene energentov je v državah članicah EU različen. Bencin se je v povprečju v zadnjih treh letih podražil za 22 odstotkov, kurilno olje in plin pa za okrog 50 odstotkov.

The pass-through of higher oil prices into final energy product prices varies quite strongly among EU member states, partly due to differences in taxation, and partly due to differences in mark-ups on the part of refineries and wholesalers. The effect on retail gasoline prices has been relatively moderate so far (EU average: +22% over the last 3 years), while stronger increases, on average around +50%, have occurred for residual fuel oil and natural gas. Further increases should be expected in the short-run.

Slovenija ima po podatkih iz študije enako energetsko intenzivnost kot Belgija in Madžarska, Avstrijci so precej bolj varčni. Slovenija sodi tudi med članice EU, ki pretežno uvažajo nafto, delež plina je pri uvozu primarnih energentov zanemarljiv. Samo v Latviji in Estoniji se je od sredine leta 2004 do sredine 2007 95-okranski bencin bolj podražil kot v Sloveniji, kjer se je njegova maloprodajna cena povečala za dobrih 30 odstotkov. Pri podražitvah plina za srednje velike industrijske porabnike je Slovenija z okrog 70-odstotnim povečanjem cen na petem mestu, na repu lestvice pa je pri kurilnem olju z dvigom cene v prodaji na debelo za dobrih 40 odstotkov, je navedeno v študiji.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |