Revizija
V dvornem gradbenem podjetju SCT so dobili dokaz, da gre Slovenija po poti pravne države. Državna revizijska komisija je namreč delno ugodila zahtevku (vložila sta ga SCT in Primorje) za revizijo postopka javnega naročila oddaje del graditve predora Markovec in razveljavila odločitev Darsa, da gradnjo tega predora med Koprom in Izolo dodeli italijanskim gradbenikom. ‘Državna revizijska komisija je s svojo odločitvijo sledila zakonodaji, kar je dokaz, da v Sloveniji gremo po poti pravne države,’ so ob tem sporočili iz SCT. Ali bo Dars sedaj gradnjo predora Markovec zaupal preverjenim domačim izvajalcem ali avstrijskemu Strabagu, ki so se prav tako prijavili na razpis, ali pa ponovil javni razpis in s tem tvegal precejšnjo zamudo, se bo državna avtocestna družba odločila ta mesec.

Zasebnika
Koprsko sodišče je zavrnilo tožbo Zorana Jankovića, nekdanjega prvega moža Mercatorja, s katero je ta tahteval, da Igor Bavčar in Boško Šrot izpolnita pisni dogovor o delni preprodaji deležev Mercatorja, ki sta jih Istrabenz in Pivovarna Laško leta 2005 kupila od državnih skladov Kada in Soda. Dogovor da je imel značaj pisma o nameri in ne pogodbe, je ugotovila koprska sodnica Samanta Nusdorfer. Sodnica je s tem, kot je videti, posredno sprejela glavni argument obrambe, po katerem sta bila Bavčarjev in Šrotov podpis zgolj njuna ‘osebna’, torej ne v imenu družb, ki ju vodita. Janković se bo pritožil.

Veto
Državni svet je spet posegel po odložilnem vetu, tokrat zaradi kazenskega zakonika in zakona o odvetništvu. Oba zakona bosta morala še enkrat v državni zbor, da bi obveljala, pa morata dobiti najmanj 46 glasov. Kazenski zakonik jih je toliko (oziroma enega več) dobil že ob sprejetju, novela zakona o odvetništvu pa ne, saj je zanjo glasovalo 41 poslancev.

Mejaki
Dobri dve tretjini Hrvatov sta po anketi Jutarnjega lista prepričani, da jim Slovenci zavidamo morje in turizem, dobri dve tretjini Slovencev pa, da nam Hrvati zavidajo članstvo v EU in relativno blaginjo. Da sta državi prijateljski, kakor pogosto pravijo politiki v Ljubljani in Zagrebu, mislijo manj kot štirje odstotki Slovencev in manj kot desetina Hrvatov. Sicer pa se dvakrat po več kot štiri petini nasploh ne sovražita. Verjetnost, da bo Slovenec srečal Hrvata, ki bi mu takoj zavil vrat zato, ker prihaja iz EU in mu gre tako dobro, da si lahko privošči počitnice na Hrvaškem torej ni prav velika. (In nasprotno, tudi Slovenci ob pomisli na Kornate v glavnem ne stresejo iz hlač prvega Hrvata, na katerega naletijo.)

Švedska
Naredil bom to deželo Švedsko, so bile sanje slehernega slovenskega politika po letu 1991, ne glede na barvo. Švica je bila veliko redkeje omenjana. In po še niti ne štirih letih pomladne koalicije je Švedska že tukaj. ‘V EU, primerjalno gledano, je Slovenija toliko razslojena kot Švedska, ki ima za sabo 200 let kontinuiranega razvoja brez vojn, z nekim normalnim tempom,’ je za RTVS ob četrti obletnici članstva Slovenije v EU dejal premier Janez Janša: ‘Odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine, na Švedskem je enak kot v Sloveniji. V EU smo nekje na tretjem mestu. Vendar pa je številka v absolutnem smislu še vedno velika - preko 200 tisoč ljudi.’ Če bo Lipa zbrala vse tiste položnice, bo Janša v manjših težavah.

Mediji
Ob dnevu svobode tiska sta Društvo novinarjev Slovenije in Združenje novinarjev in publicistov oziroma njuna predsednika Grega Repovž in Peter Jančič ugotovila, da v Sloveniji v tem pogledu marsikaj ni zgledno. Določena razhajanja je slutiti le v njuni oceni vzrokov za takšne razmere. Repovž (DNS): ‘Društvo novinarjev Slovenije je v preteklih letih opozarjalo, da bo zaradi slabših pogojev in delovnih razmer v medijih, h katerim je pomembno prispevala oblast s svojimi zakonskimi spremembami ter posrednim in neposrednim posredovanjem v medijskih hišah, slabših ocen postopoma deležna tudi republika Slovenija. Žal se danes to dogaja: mednarodne institucije dajejo Sloveniji vsako leto slabše ocene glede svobode medijev, te ocene pa negativno vplivajo tudi na druge ocene, med drugim na ocene gospodarskega in deželnega tveganja.’ Jančič (ZNP): ‘Položaj v Sloveniji, ko praktično ves dnevni tisk (z izjemo brezplačnikov) obvladujeta dve domači družbi, je kvečjemu podoben italijanskemu in kaže, da cilj politikov v tranziciji ni bil zagotoviti pluralne medije, ampak predvsem politično nadzorovane monopole, ki oblasti ne bodo povzročali težav. Poseben problem je tudi v tem, da sta domači gospodarski družbi, ki imata v lasti največje tri časopisne hiše (Delo, Dnevnik, Večer), lastniško povezani z eno politično opcijo, kar predstavlja veliko oviro za svobodo tiska v Sloveniji.

Objavljeno pod slovenija | | |