Žalostno je, da se v današnji Sloveniji obnašamo tako, kot so se v 70. letih v nekdanji Jugoslaviji obnašali v njenih manj razvitih republikah. Ta visoka gospodarska rast, o kateri je pri nas toliko govora, je predvsem rast v gradbeništvu ter v financah in trgovini, to je panogah, ki jih poganja ogromna domača poraba, ki jo financira ogromno zunanje zadolževanje. /…/ Koga danes v Sloveniji še briga izvoz? Natančneje, koga briga vse tisto, kar je potrebno, da se neka družba kot celota - za to gre - uspešno vključuje v tokove mednarodne integracije? Na uvozni strani se po vstopu v EU mednarodno integriramo kot blisk, na izvozni strani pa precej manj. Izvozna učinkovitost pač ni samo stvar nekaj tovarn, tudi še tako dobrih, medtem ko se gredo vsi drugi neka svoja domačijska rajanja.
Franček Drenovec, ekonomist, v Sobotni prilogi

Investicije, ne le v gradnjo cest, ampak tudi v opremo in stroje, so bile pomemben dejavnik gospodarske rasti. Lahko jih označimo kot tisti del našega BDP, ki omogoča tudi hitrejšo prihodnjo rast oziroma višji potencialni BDP. Prav zato mislim, da je bolje najti kakšen drug način za varčevanje. Sicer nisem a priori proti predlogu, vendar znižanja investicij ne bi dal na vrh prioritet. /…/ Slovenija v zadnjem času zares raste dvakrat hitreje od povprečja EU. Da bi ohranili takšen tempo, bo treba izvesti strukturne prilagoditve. S tem bomo dvignili našo potencialno rast. Pozitivni premiki so bili narejeni na področju javnih financ, nekaj je bilo narejenega tudi, kar se tiče umika države iz lastništva podjetij. Spodbudno je tudi to, da smo lani dosegli najvišjo raven izdatkov za raziskave in razvoj, čeprav še vedno ni tako visoka, kot smo predvidevali.
Boštjan Vasle, direktor Umarja, v Objektivu

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |