Avtobus nas je pripeljal do mejne kontrole. Prtljago so nam zložili na vozičke, ko smo opravili mejne formalnosti, smo se skupaj odpravili peš čez most iz Peruja v Bolivijo. Sosednji državi nista v tako dobrih odnosih, da bi perujski avtobus smel zapeljati na bolivijsko stran. Potem smo pot nadaljevali s kombiji, tudi po cesti, h kateri popoldne prihajajo bolivijski kmetje iskat kruh, ki ga vozniki tovornjakov odvržejo na bankino. Bili smo v gorati provinci La Paz, ki sodi med revnejše predele države. Glavno mesto La Paz je tipična južnoameriška prestolnica, z barakarskim predmestjem, starim kolonialnim središčem in zastraženim predelom, kjer živijo bogataši. Mesto La Paz je kotlina, na vrhu, kjer je hladno, živijo največji reveži, bolj kot se cesta spušča proti dnu, bolj prijazna postaja klima in dražje so hiše in zemljišča. Med najvišjo in najnižjo točko v mestu je 700 do 800 metrov.

Pogled na La Paz z ene od razglednih točk

^{Poslovno središče mesta je seveda na dnu kotline, hiše in barake pa so vse do roba planote}

Predsedniška palača v La Pazu

Bolivija je predsedniška republika. Predsednik ima le en pet letni mandat. Zdaj je to Edo Morales, zmagal je na volitvah decembra 2005 in prisegel kot predsednik januarja 2006. Preden je uradno prisegel v La Pazu je v skladu s tradicijo Indijancev Aymara, ki jim pripada, prisegel še po njihovem ritualu v zgodovinskem mestu Tiwanaku. Te prisege se je udeležil tudi nekdanji slovenski predsednik Janez Drnovšek. Bolivijski predsednik ima palačo enako kot vlada v La Pazu. Parlament pa zaseda v mestu Sucre, ki je dejansko pravo glavno mesto. Tam je tudi vrhovno sodišče.

Nemiri so v Boliviji pogosti, predsedniška palača se recimo imenuje požgana palača, na glavnem trgu pred njo je večina demonstracij. Tudi sedanjega predsednika Eva Moralesa so že skušali strmoglaviti s položaja. Razmere se v teh dneh spet zaostrujejo. V nedeljo, 4. maja, je razpisan referendum, na katerem bodo volivci odločali o avtonomiji province Santa Cruz, ki je največja in najbogatejša provinca v Boliviji.

Britanski Economist piše, da socialistični predsednik Morales in njegovi bolj kapitalistični nasprotniki v vzhodnih provincah za zdaj v medsebojih spopadih kot orožje uporabljajo le volivne glasovnice.

On May 4th Santa Cruz, the biggest and richest of those regions, plans to hold a referendum on regional autonomy. The government says that the vote is illegal, and is encouraging its supporters elsewhere to go to Santa Cruz to demonstrate. There is tension, but so far no serious bloodshed.

Po zadnjih poročilih nacionalne televizije v provinci Santa Cruz kar 77 odstotkov ljudi podpira avtonomijo. Pričakujejo tudi veliko volivno udeležbo. Analitiki se sprašujejo, ali je to začetek razpada Bolivije. Prepad med politiko predsednika Eda Moralesa in njegovimi nasprotniki je ogromen. Slednji se predvsem bojijo, da bo Morales v Boliviji uvedel enak sistem socialsitične avtokratske vladavine, kot jo je v Venezueli uvedel predsednik Hugo Chavez. To sklepajo na podlagi nove ustave, ki je bila sprejeta decembra lani.

It particularly resents the way in which he is trying to ram through a new constitution: the text of this was approved in December at an improvised session of a Constituent Assembly, held in a technical college, which a hostile mob prevented the opposition representatives from attending. Similar tactics were used when Congress voted to declare the autonomy referendum illegal.

Morales pa trdi, da skušajo njegovi nasprotniki ustvariti rasistično elito in blokirajo reforme, ki ogrožajo njihove privilegije. Vlada je sprva nameravala 4. maja razpisati referendum, na katerem bi Bolivijci odločali o potrditvi nove ustave, a je rok premaknila, ker je volivna komisija sporočila, da potrebuje več časa za njegovo pripravo.

Lokalni voditelji v Santa Cruzu na nedeljskem referendumu o avtonomiji pričakujejo 80-odstotno udeležbo in podobno visoko podporo za svoj predlog. Podobne referendume načrtujejo še tri regije, slediti jim nameravata še dve regiji.

Local leaders in Santa Cruz see the referendum as a way of standing up to Mr Morales. They hope for a turnout of 80% and to win a similar share of the vote. Three other regions—Beni, Pando and Tarija—have scheduled similar referendums, while Cochabamba and Chuquisaca are considering following suit.

Kljub velikim nasprotjem je še vedno tudi precej možnosti, da bosta obe strani spet sedli za pogajalsko mizo. Predsednik Morales ima še zmeraj precejšnjo podporo, čeprav mu je precej padla. Inflacija je dosegla 20 odstotkov. To je kar vredu, včasih so denar iz menjalnic nosili v vrečah. Glavni problem Bolivije je, da izvaža v glavnem le surovine. Ulice v centru La Paza se popoldne napolnijo s stojnicami, ki so odprte pozno v noč. Za njimi so po cele družine, prodajalcev je bistveno več kot kupcev, zato smo se spraševali, od česa ti ljudje dejansko živijo. Od prodaje zelo težko. Na stojnicah prevladuje predvsem kitajsko blago, ki je na prodaj tudi v Sloveniji, pa še cene so povsem primerljive. Originalni bolivijski so dejansko le pripomočki na stojnicah v ulici čarovnic.

Popoldanski počitek med prodajo oblačil v La Pazu

Stojnica v ulici čarovnic

Dojenček v kartonu ob stojnici ves čas potrpežljivo čaka, da starša zaključita delovnik

Bolivijo smo zapuščali 6. avgusta, ko imajo državni praznik. Vojaška parada v mestu Sucre se je začela že ob 7. uri zjutraj. Ko smo se vozili nazaj v Peru, so nas proslave s povorkami z godbo v vseh malo večjih krajih, skozi katere smo potovali, spominjale na nekdanje proslave ob 29. novembru.

Proslava v manjšem kraju ob jezeru Titikaka

Objavljeno pod svet | | |