Dvomljiva strokovnost strokovnega šolskega sveta
admin, četrtek, 1. maj 2008GOST razgledi.net
dr. Zdenko Kodelja
vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani
zdenko.kodelja@guest.arnes.si
Vlada RS je 10. aprila 2008 imenovala nove člane Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, ker je polovici dotedanjih članov potekel mandat. Imenovala jih je v skladu z zakonom na podlagi predlogov univerz, strokovnih združenj in društev. Zato se zdi, da je vse v najlepšem redu. Toda problem je v tem, da so določbe v zakonu tako ohlapne, da same po sebi ne zagotavljajo niti ustrezne sestave tega strokovnega sveta (ki je najvišji strokovni organ vlade za področje vrtcev, osnovne šole in splošnega izobraževanja v srednjem šolstvu) niti izbora najbolj kompetentnih strokovnjakov med predlaganimi, tudi če je imenovanje opravljeno povsem v skladu z zakonom. Zato mora vlada pri imenovanju še posebej paziti, da bo sestava sveta uravnotežena tudi v tem smislu, da bodo v njem ustrezno zastopani tako strokovnjaki, katerih predmet znanstvenega preučevanja so šolski sistemi, kurikulum, vzgojni modeli, didaktična vprašanja, razvojne značilnosti otrok itd., kakor tudi strokovnjaki za posamezne učne predmete in predmetna področja. Zdi se, da vlada tega pri imenovanju ni dovolj upoštevala. Kako naj si drugače razlagamo, da so sedaj denimo v njem trije matematiki in noben naravoslovec, dva psihologa, a noben ni specialist za pedagoško ali razvojno psihologijo itd. Zato bi bilo prav zanimivo slišati argumente, s katerimi bi vlada lahko upravičila sedanjo sestavo sveta.
Poleg tega je videti, da se vlada pri imenovanju ni mogla upreti skušnjavi izrabiti ohlapne zakonske določbe, ki ji dopuščajo, da se povsem arbitrarno odloči, predloge katerih združenj in društev (strokovnih delavcev s področja humanistike, družbenih ved, naravoslovja, tehnike, umetniških disciplin in šolske medicine) bo upoštevala. Zato je pri imenovanju ravnala, kot da bi bilo vseeno, katero strokovno združenje ali društvo koga predlaga, in kot da ne bi bilo pomembno, ali so predlagani kandidati res strokovnjaki na področju, na katerem delujejo člani strokovnega združenja ali društva. Tako se je zgodilo, da so recimo v sedanjem svetu trije člani, ki jih je predlagalo društvo Pobuda za šolo po meri človeka, nobenega pa od tistih, ki sta jih predlagali dve nacionalni in na šolskem področju zelo pomembni strokovni društvi: Slovensko društvo pedagogov in Zveza društev pedagoških delavcev. Poleg tega prihaja do takšnih absurdov, kot je na primer ta, da so v sedanjem Strokovnem svetu za splošno izobraževanje štirje člani, ki jih je predlagalo lokalno Društvo matematikov, fizikov in astronomov iz Kopra, med katerimi ni nobeden izmed njih ne matematik, ne fizik ne astronom.
Dopuščanje takšnih nesmislov je v očitnem nasprotju s tistim, kar se je želelo s tako formulirano zakonsko določbo doseči: omogočiti vpliv širše strokovne javnosti na izbor članov strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Pravzaprav gre za tipično izigravanje zakona, kjer se sprejema odločitve, ki so v nasprotju z intenco zakona, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen. Če se namreč ne bi predpostavljalo, da bodo strokovna združenja in društva predlagala strokovnjake s svojega strokovnega področja - matematiki matematike, književniki književnike, psihologi psihologe, pedagogi pedagoge itd. - bi bilo, gledano s strokovnega vidika, čisto vseeno, če bi kandidate za člane Strokovnega sveta za splošno izobraževanje predlagal kdorkoli. Strokovna utemeljenost predlogov strokovnih združenj in društev glede kompetentnosti strokovnjakov z drugih področij je namreč več kot vprašljiva, obenem pa takšni predlogi ne samo posegajo v domeno drugih strokovnih združenj ali društev, kar je že samo po sebi škandalozno, ampak tudi razvrednotijo stroko kot stroko, s čimer postavijo pod vprašaj ravno tisto, zaradi česar naj bi bil svet za splošno izobraževanje res strokovni in ne kakšen drugačen svet.
Problem z imenovanjem članov sedanjega Strokovnega sveta za splošno izobraževanje pa ni samo v tem, koga in na čigav predlog je vlada imenovala, temveč tudi v tem, koga in na čigav predlog ni imenovala. Presenetljivo in nerazumljivo je namreč, da niso bili imenovani nekateri vrhunski strokovnjaki na področju šolstva, ki so jih predlagali Univerza v Ljubljani, Slovensko društvo pedagogov in Zveza društev pedagoških delavcev. Ker lahko Strokovni svet za splošno izobraževanje kvalitetno opravlja svoje – za usodo slovenskega šolstva - izjemno pomembne naloge le, če so v njem tudi izvrstni poznavalci šolske problematike v celoti, kar ti strokovnjaki nedvomno so, in ne samo strokovnjaki za posamezna predmetna področja, se zdi sedanja sestava Strokovnega sveta v tem pogledu pomanjkljiva in zato tudi neustrezna.
Če je vlada z imenovanjem želela doseči, da bodo v svetu najboljši izmed predlaganih kandidatov, bi morala javno dokazati (na podlagi primerjave referenc, ki jih imajo predlagani strokovnjaki na šolskem področju), da imajo imenovani člani Strokovnega sveta boljše reference kot tisti, ki niso bili imenovani. To je potrebno storiti zaradi dveh glavnih razlogov. Prvič, da se odpravi vsak dvom o tem, da nekateri ugledni pedagogi in drugi strokovnjaki na šolskem področju niso bili imenovani samo zato, ker so doslej javno izražali svoja kritična, a vedno dobro argumentirana stališča do posameznih ukrepov sedanje šolske politike. Drugič, da se s tem ohrani zaupanje javnosti in stroke v Strokovni svet za splošno izobraževanje kot najvišji strokovni organ RS na področju splošnega izobraževanja na preduniverzitetni stopnji, v katerega so imenovani strokovnjaki na podlagi njihovih specifičnih referenc na področju šolstva in ne kakih drugih, za strokovno odločanje manj pomembnih referenc, pripadnosti ali prepričanj.
Če pa vlada ne bo javno dokazala, da je imenovala po referencah na šolskem področju najboljše izmed predlaganih strokovnjakov, bo ostal sum, da ji pri imenovanju ni bil primarni cilj čim večja strokovnost Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ampak nekaj drugega. To pa ne bo dobro ne za slovensko šolstvo ne za ugled in verodostojnost strokovnega sveta kot institucije in njegovih članov kot posameznikov.
Objavljeno pod gost razgledi.net, kultura in šolstvo | 
| 
|
Spoštovani dr. Kodelja,
Sreča, da se tu pa tam nekdo spomni opozoriti na škandalozno politično vodenje celotnega šolstva v Sloveniji. Od primarnega pa tja do terciarnega. Dvomim pa, da bo kdorkoli iz vlade dokazal strokovno utemeljen izbor katerihkoli kandidatov. Pravzaprav na očitke ne bodo niti odgovorili in bodo plane izpeljali do konca preko tajnih sej in potrditev na vladi ali karkoli. V ozadju vsega je intencija do monopolizacije ključnih pozicij, preko katerih se bo še dodatno uničilo šolstvo. To so odlično storili v postsekundarnem izobraževanju, kjer je visokošolstvo postalo sredstvo za izpolnitev osebnih finančnih ambicij posameznikov na škodo desettisoče množice nedolžnih študentov. Kakovost študija strmo pada v povezavi z realnim padanjem financiranja in večanjem osebnih apetitov. Ustanavljajo se fakultete brez profesorjev, prostorov, knjižnic, laboratorijev, raziskovalnih skupin, itd. Pravil več ni in kdor deluje v objemu ministra Zvera in sekretarja na MVZT Lesjaka (ki osebno kontrolirata celotno šolstvo v Sloveniji) si lahko dovoli praktično vse. Tipičen primer je fakulteta za menedžment v Kopru, kjer je zaposlen Lesjak, tesen prijatelj dekana Žižmonda. Poglejte kaj se je zgodilo v zadnjih mesecih, od prodaje diplom, do prikrivanja ponareditve diplome in pomoč ponarejevalcu pri hitrejšem diplomiranju, izvajanje neakreditiranih programov, prehodi po domače, dvomljiva zaračunavanja v škodo študentov, itn. Poleg tega je spet Lesjak kot prodekan na tej fakulteti skupaj s sodelavci ustanovil zasebno fakulteto MFDPŠ v Celju, ki je mimogrede konkurenčna fakulteti, kjer je zaposlen, ki ima izpostavo prav v Celju, kjer izvaja praktično identične programe. Zgodilo se ni nič. No, nekaj se pa je le zgodilo. Vlada je medtem vložila 2.000.000 EUR v projekt EMUNI v Portorožu, kjer je seveda tajno prisedlala Nado Trunk Širca za v.d. direktoja, osebno prijateljico sekretarja in nezakonito direktorico fakultete za menedžment. Obstoječe univerze propadajo zaradi oženja sredstev, univerza na Primorskem je tik pred rubežem in dražbo nepremičnin, namenja se pa denar projektu, ki bo po vsej verjetnosti popolni fiasko, saj en mesec pred uradno inavguracijo še ne obstaja zakonska osnova za ustanovitev take pravne osebe. Sploh pa razen pavšalnih obljub o sodelovanju s strani desetin tujih držav, še nihče razen Slovenije ni primaknil enega Eura ali Dolarja.
Pa poglejte zlomka, ravno Nada Trunk Širca je imenovana še v Strokovni svet RS za splošno izobraževanje in to kot predstavnica univerze na Primorskem, kjer sploh ni uradno zaposlena. Kako je v tak izbor prišel še predavatelj iz zasebne fakultete MFDPŠ sekretarja Lesjaka, pred drugimi vrhunskimi strokovnjaki univerze v Ljubljani pa je vprašanje na katerega bi morali dobiti odgovor od najvišjih nosilcev javne odgovornosti.
Dr. Kodelja, srčno si želim, da bodo vaše besede segale dlje od tega foruma, vendar v to dvomim. Naveza Lesjak-Zver (kateri dejansko vodi visoko šolstvo, ministrica je samo ponesrečena krinka, misllim da je to vsem že jasno) je že uničila visoko šolstvo. Sedaj se spravljajo še na naše izredno kakovostno primarno izobraževanje, kjer se bo zgodba ponovila: divje ustanavljanje novih kvazi-šol z državnimi sredstvi, opustitev vseh standardov kakovosti ali zahtevnosti, klientelizem, kriminalna dejanja, itn.
S taksnimi dvomljivimi ljudmi na polozajih, kjer odlocajo o solskih programih, o tem, kako bodo ucenci in dijaki uposobljeni, slovensko gospodarstvo ne bo moglo napredovati, ker ne bo ustreznih kadrov, vse vec bo ljudi s placo 400 evrov. Slovenski politiki v silni zelji po nazorskem obvladovanju solstva seveda tega ne vidijo oziroma vecinoma zal tudi ne razumejo.
Zver: Ne bomo vplivali na mnenje sveta za splošno izobraževanje
Minister Zver je poudaril pomembno vlogo strokovnega sveta in si želel konstruktivnega sodelovanja. Ob tem je poudaril, da je slovenski šolski sistem dokaj odprt. “Bolj, ko se odpira, boljši je in bolj mu uspeva iskati rešitve na dileme sodobnega časa,” je dejal. Slovenija pa se sooča s težjimi vprašanji s področja vzgoje in izobraževanja. Med njimi je minister izpostavil “vsip otrok na sekundarnem izobraževanju ter nizko bralno pismenost”.
http://www.siol.net/slovenija/.....vanje.aspx