Evropska unija želi Srbiji tik pred volitvami ponuditi v podpis sporazum stabilizacijsko-pridruživenega sporazuma - njegova uveljavitev je pogoj za pridobitev statusa kandidatke za pogajanja za vstop v EU. O tem bodo zunanji ministri članic EU odločali na rednem zasedanju v torek. Nizozemska in Belgija, ki sta do zdaj podpisu nasprotovali, dokler srbske oblasti sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne izročijo pobeglega generala Ratka Mladića, sta sporočili, da podpirata “dobro gesto Srbiji”, še vedno pa vztrajata, da mora Srbija izročiti Mladića Haagu.

Međutim, izgledi da u dogledno vreme dođe do potpisivanja sporazuma su navodno porasli posle većanja holandskih parlamentaraca u četvrtak, kada su oni odlučili da poslednju reč prepuste šefu diplomatije Maksu Ferhagenu.
Jedan visoki funkcioner holandskog minsitarstva inostranih poslova je, doduše, za BBC procenio da bi se ministar Ferhagen “kod kuće imao velike probleme ako bi popustio u Luksemburgu”.
Ferhagen je u četvrtak uveče jasno rekao da je Holandija spremna da dopusti Evropskoj uniji da načini “gest dobre volje” prema Srbiji uoči izbora 11. maja, ali da insistira na tome da Beograd mora da isporuči ratne zločince Haškom tribunalu.

Med članicami EU so deljena mnenja, ali bi podpis sporazuma tik pred volitvami v Srbiji res okrepil stranke, ki so naklonjene EU in jih vodi predsednik Boris Tadić. Predsednik vlade v odstopu Vojislav Koštunica namreč opozarja, da bi Srbija s podpisom stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU podpisala tudi neodvisnost Kosova.

Pred predsedniškimi volitvami, ki so bile februarja, je EU Srbiji ponudila v podpis začasni politični sporazum, za katerega nihče ni vedel povedati, kaj bi z njim pridobila. Čeprav je zunanji minister vlade v odstopu Vuk Jeremić poskrbel, da je srbska nacionalna televizija tiskovno konferenco po srečanju s trojko EU v času osrednjih večernih poročil kar neposredno prenašala in je novico o ponudbi za podpis tega sporazuma državljanom sporočil neposredno, je srbska vlada podpis tega sporazuma kasneje zavrnila. Ta sporazum je bil mišljen kot izhod v sili, ker sta Nizozemska in Belgija vztrajali, da Srbija stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU ne more podpisati, dokler Mladić ni v Haagu.

Po mnenju nekaterih se je EU že takrat preveč neposredno vmešala v srbsko predvolilno kampanjo in volivcem signalizirala, za koga naj glasujejo. Visoki prestavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in evropski komisar za širitev Olli Rehn sta te očitke zavrnila, vendar nista bila ravno prepričljiva. Boris Tadić je nato vendarle zbral dovolj glasov, da je postal srbski predsednik.

Pred tokratnimi volitvami pa se je odločil večletni molk prekiniti pisatelj in nekdanji predsednik Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) Dobrica Ćosić. EU je pozval, naj severni del albanskega Kosova dodeli Srbiji in petim srbskim samostanom po vzoru grškega Atosa zagotovi poseben pravni status. Ćosić Evropski uniji očita, da je izdala Srbijo, po njegovem mnenju je bila Srbija s priznanjem neodvisnosti Kosova spet ogoljufana svojih pravic, je povedal za Spiegel.

Že leta 1992, ko je postal predsednik ZRJ, je predlagal delitev Kosova, ker je “vedel, kako močan je albanski separatizem”. Pravi, da so Albanci imeli pravico do samostojne države, nimajo pa pravice, da na Kosovu uničujejo srbske samostane s kulturno dediščino iz srednjega veka. Ćosić trdi, da so Američani Srbiji ponujali tretjino Kosova, a je Slobodan Milošević to ponudbo zavrnil.

Sedanje razmere v Srbiji so katastrofalne, ugotavlja pisatelj in nekdanji predsednik ZRJ, država je gospodarsko uničena, EU pa jo politično izolira z rigidnim sistemom za pridobitev vizumov za potovanje v članice Unije. “To pri nas spodbuja primitiven nacionalizem, EU nas dobesedno izganja iz Evrope,” opozarja Dobrica Ćosić. Boji se tudi, da bodo “velikoalbanske težnje” ogrozile obstoj sosednjih držav Makedonije in Črne gore in destabilizirale Balkan. Pokazalo se bo, da je bila zgodovinska napaka, ker niso bile vse države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, hkrati sprejete v EU, je prepričan Ćosić.

Jacques Barrot, ki opravlja naloge evropskega komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost, in slovenski notranji minister Dragutin Mate, v imenu slovenskega predsedstva, sta pred dnevi notranjim ministrom držav članic poslala pismo, s katerim sta jih pozvala, naj začnejo uresničevati sporazum, na podlagi katerega izobraženci, študenti, profesorji,poslovneži, športniki, pripadniki nevladnih organizacij, novinarji iz držav Zahodnega Balkana lahko lažje pridobijo vizum za vstop v EU. S Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo je evropska komisija že začela pogajanja za sklenitev sporazuma o odpravi vizumov za vstop v EU.

Stabilizacijsko-pridruživeni sporazum s Srbijo je za Slovenijo pomemben predvsem z gospodarskega vidika, saj ima med članicami EU s Srbijo največjo blagovno menjavo.

Objavljeno pod svet | | |