BASF nad Bruselj zaradi gensko spremenjenega krompirja
darja, ponedeljek, 28. april 2008Nemški kemijski koncern BASF se je odločil, da bo z oglasi in pravnimi sredstvi evropsko komisijo prisilil k potrditvi gensko spremenjenega krompirja, piše nemški časopis Zeit. Krompir se imenuje amflora, BASF pravi, da je v njegov razvoj vložil milijone evrov, evropska komisija pa čaka, ker se boji tveganj za zdravje ljudi. BASF na potrditev za industrijsko rabo omenjenega krompirja čaka osem let.
Član uprave Stefan Marcinowski je poskušal pretekli teden evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa osebno prepričati, naj evropska komisija sporni krompir vendarle dovoli uporabljati. Komisar svojega mnenja menda ni spremenil. Dva dni kasneje je BASF v večjih evropskih časopisih objavil odprto pismo Dimasu, v njem evropski komisiji grozi s tožbo na sodišču evropskih skupnosti zaradi zavlačevanja.
V evropski komisiji so se na pismo in grožnjo odzvali zgolj z besedami, da je “BASF očitno nervozen”. Pojasnili so še, da želi komisar Dimas sprejeti odgovorno odločitev v prepričanju, da ga pri tem podpirajo milijoni državljanov, ki se bojijo, da bi gensko spremenjene rastline prišle v prehransko verigo. Stefan Marcinowski pa vztraja, da so krompir amflora razvili zgolj za uporabo v industriji, tam naj bi iz njega izločili snov amilopektin in jo uporabili pri proizvodnji papirja za tisk, da bi se bolj svetil, in za proizvodnjo lepil, da bi dalj časa obdržala vlago.
BASF računa, da bi s pridelavo omenjenega krompirja na leto samo z licenco zaslužil 20 do 30 milijonov evrov, proizvajalci škroba in kmetje pa računajo na zaslužek 100 milijonov evrov letno. V zadnjih 10 letih je BASF v razvoj gensko spremenjenih rastlin vložil milijardo evrov, leta 2025 želi z gensko spremenjenimi rastlinami zaslužiti že 50 milijonov evrov. Toda veliko držav članic, pa tudi evropska komisija imajo pomisleke o pridelavi gensko spremenjenih rastlin. Zaradi tega EU v zadnjih desetih letih ni dovolila pridelave nobene nove gensko spremenjene rastline. ZDA so v tem času izdale dovoljenja za več kot 70.
BASF napoveduje, da bo inveticije v gensko spremenjene rastline pač povečal drugod. Že 2007 je zunaj EU porabila več kot 50 odstotkov vsega denarja za raziskave in razvoj na področju biotehnologije. BASF že dalj časa na tem področju sodeluje z Monsantom, največjim biotehnološkim koncernom na svetu. Za raziskave in razvoj poljščin sta namenila 1,5 milijarde dolarjev.
Komisar Stavros Dimas to vse ve, ve pa tudi, katere nevarnosti so povezane z razvojem gensko spremenjenih rastlin. Zanima ga recimo, kako zagotoviti, da se gensko spremenjeni krompir ne bo razširil na sosednja polja. Naravovarstveniki so recimo na nekaterih njivah, kjer so ta krompir poskusno gojili, našli gomolje, ki so nezavarovani ležali okrog. Če bi ta krompir prišel v prehransko verigo in bi ga ljudje redno uživali, bi postali odporni na nekatere antibiotike, svarijo naravovarstveniki. Poleg tega si BASF prizadeva pridobiti dovoljenje, da bi ostanke krompirja amflora dovolili uporabljati za živalsko krmo, opozarja evropska poslanka Zelenih Hiltrud Breyer. In sprašuje, kako bi v tem primeru preprečili, da bi sporni krompir prišel v prehransko verigo.
Dimas je zdaj naročil novo šudijo pri znanem inštitutu Pasteur, evropski komisarji pa se bodo v orientacijski razpravi na začetku maja predvidoma dogovorili za temeljno stališče o gensko spremenjenih organizmih.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | 
| 
|
Po zgornjem članku je videti glavni problem v tem, da amflora ni namenjena prehrani ljudi, a obstaja velika nevarnost, da bi v prehranski krog vendarle prišla. Torej gre za nekaj povsem drugega kot pri Monsantovi koruzi. Me prav zanima, na koliko različnih načinov bodo zaresovski polpismeni jurišniki to zmedo spet pretvorili v poceni demagogijo.
Ubogi velekapitalisti. Spet bi radi na račun potrošnikov ufurali nek produkt, ki ga nihče noče. Najprej osebno sajenje rožic pri komisarju, nato PR kampanja in na koncu tožba. Hvala bogu, da ima vsaj eden izmed teh preplačanih, odsluženih, neizvoljenih politikov (=komisarjev) toliko soli v glavi, da se sploh ozre na želje potrošnikov.
In tudi Dimas zgleda deli zadržke odgovornih strank, kot je Zares, ki v nevarnosti okužbe in problematiki sobivanja vidijo poglaviten problem GSO.
> zaresovski polpismeni jurišniki
Odlično obvladam tako latinico kot cirilico, Ervinator.
Branje te novice me še dodatno potrjuje v mojem prepričanju, da smo v Zaresu zadnji hip stopili v akcijo. In da jurišam še naprej.
Če pustiš prst, tj. dovoliš sejanje GSO koruze v Vipavski dolini - edini kraj kjer bi ob izbrisu tamkajšnjih eko kmetov to postalo ekonomsko smiselno, te zgrabijo za celo roko. Ne, res ne želim vseh 70 v ZDA odobrenih sort in nepotrebnih tveganj.
Naj ponazorim. Večkrat sem že na moj e-mail od prijateljev dobil slikice impozantnih mostov - biserov svetovne arhitekture. Seveda pa vsi vemo, kako so končali prvi primerki modernih mostov. Natančneje, kako so končali vojaki, ki so po teh mostovih korakali v paradnem koraku.
Tako sem jaz proti postavljanju z impozantnimi mostovi, katerih edini namen je dokazovati svojo tehnološko superiornost. Takšne mostove postaviš le, če jih potrebuješ za promet in so ekonomsko upravičeni. Dokler ni ekomskega interesa, so stare dobre eko lesene brvi bolje od grdih železobetonskih konstrukcij. Skratka, upam, da po turističnih in učnih potkah na Pohorju ne bo nihče zamenjeval lepih starih brvi z železobetonskimi mostovi.
Podobno je z GSO-ji. Z GSO koruzo v Sloveniji ni možno na leto zaslužiti niti milion evrov. Tudi s tem krompirjem številke ne bodo nič kaj bistveno višje. Je pa možno veliko izgubiti. Ne samo možno, ampak bo to gotovo imelo negativen učinek na eko-kmetovanje, ravnovesje v naravi in tudi na turistični image. In številke v državi, v kateri je na velikem delu njenih obdelovalnih površin edina dolgoročna perspektiva (ob naraščanju cene dela v kmetijstvu) edino ekološka pridelava, ki edina lahko te povišane stroške dela dobi povrnjene skozi ceno. V Sloveniji so srednjeročne perspektive, da bi 15-20% kmetij postalo (ali ostalo!!) ekoloških. Le tako bodo konkurenčne v Sloveniji in Evropi, kjer je trg za ekološke pridelke razvit (cca 5-10% vsega povpraševanja že sedaj) in dokaj hitro narašča. Trga za GSO hrano pa v Evropi ni. Kompletno povpraševanje po teh izdelkih lahko zadovolji ena sama argentinska pampa.
>Seveda pa vsi vemo, kako so končali prvi primerki modernih >mostov. Natančneje, kako so končali vojaki, ki so po teh mostovih >korakali v paradnem koraku.
Eh, Igor, že spet pripoveduješ neke neumne in popolnoma neresnične zgodbice. Prvič - kaj sploh je moderni most? Drugič - kateri so bili ti prvi primerki? Tretjič - kateri od njih se je podrl zato, ker so korakali čez vojaki?
Nikolaj.
Ne vem, Nikolaj. Ne ljubi se mi iskati. Poišči v svojih srednješolskih zapiskih iz fizike. Poglavje: resonanca. Ali pa vprašaj kakšnega srednješolca, ki se je to na sveže naučil. (Tudi jaz se ne spomnim podrobnosti iz temne faze fotosinteze, pa to še ne pomeni, da je le ta izmišljena).
P.S. Google (slovenske strani) za “resonanca most” da za prvi zadetek
http://tisocenfilm.blog.siol.n.....resonanca/
kjer je razložen problem resonance pri modernih (ameriških!) mostovi, ki so se pred kratkim zrušili.
Dodatno na sredini tretjega Googlovega zadetka
http://www.inisa.si/novodobni/slovar.htm
razloži, zakaj so vojaki rušili mostove spet brez omembe konkretnih imen in letnic (iz 19. stoletja).
Največji problem je, da vojaki niso in niso hoteli nehati. Ko so zanihali most so postali še bolj ponosni in “po moško” v ritmu tolkli “strojevi korak” naprej. In ni samo en most končal v reki preden so oficirji pogruntali, da se po mostovih ne sme korakati “u stojaku”.
Igor,
v prvi tvoji povezavi piše o mostovih, ki jih je podrl veter, druga povezava je pa nek newagerski leksikon, res izvrstna referenca:-))
In čeprav nisi našel nobenega vira, ki bi potrjeval tvoj argument, še kar naprej razvijaš svojo zgodbico (sedaj si si recimo kar na licu mesta izmislil, da so ob majanju mostu vojaki začeli še bolj korakati). A misliš, da boš z dodajanjem izmišljenih podatkov povečal njeno verodostojnost?
Žal te moram razočarati. Zgodbica o vojakih, ki s korakanje zrušijo most, je le urbani mit. Znan je en sam primer, iz leta 1831, ko se je v Angliji nek viseč most zrušil pod vojaki, pa še tisti se je bolj verjetno zato, ker je bil preobtežen. Nobenega dokaza ni, da se je zaradi resonance. Znan ni niti en sam drug primer, da bi se kakšen most podrl zaradi korakanja vojakov.
Če bi šel gledat strokovno literaturo, še za tistih par znanih primerov, ki so se podrli zaradi vetra, ni sigurno, da so se res podrli samo zaradi resonance, ampak so bili poleg še drugi vzroki.
Skratka, kot skoraj vsi tvoji “argumeti” je tudi ta le izmišljena, za lase privlečena zgodbica, ki ima sicer na videz znanstveno ozadje, ampak je preverljiva dejstva ne podpirajo.
Nikolaj.
Nikolaj, ko tako posmehljivo govoriš o izvrstnih newagerskih referencah - ali si kdaj podobno kritično preveril, iz katerih logov prihajajo in kdo plačuje najbolj ihtave zagovornike GSO? Namreč iz organizacij, ki jih sponzorira multimiljardna industrija GSO. To so pa izvrstne reference, a ne? Ko je blog Drugi dom razkril, da je eden izmed profesorjev, ki je kot brezprizivna avtoriteta sodeloval v debati na tem blogu, podpisal na peticijo, s katerimi krošnjarijo te organizacije, si javkal o diskreditaciji. Pa ni šlo za diskreditacijo, ampak fakt.
Prav. Je pač urbana legenda, o kateri se vsi učimo v srednjih šolah pri fiziki in potem o tem nakladamo na new-age spletnih straneh, saj je ta zgled za resonanco že del splošne razgledanosti. Tudi wikipedija samo nekaj naklada:
http://en.wikipedia.org/wiki/Angers_Bridge
Ta link sem našel na seznamu največjih katastrof na mostovih
http://en.wikipedia.org/wiki/L....._disasters
Ostalih manjših zgledov se ne spomnim. Dobro pa vem, da se ne le oficirje pač pa tudi vojake pouči o problemu resonance.
Zdaj se že malo preveč zgubljava v podrobnostih mojega zgleda. Zgled je bil namenjen le temu, da opozorim, da se z vsako novo tehnologijo lahko pošteno opečemo. In jo je zato bolje ne uporabljati, če je res ne potrebuješ. Podobno je bilo s krompirjem, ki si ga ti navajal za zgled v prejšnji razpravi o GSO-jih. Tudi njega so uvajali pod prisilo iz “Evrope” - no z dunajskega dvora. In tudi s krompirjem se je mnogo kmetov zastrupilo. In tudi umrlo. Ker so jedli nadzemne dele. Boš rekel, da je to tudi urbana legenda? In tudi to, da so se Irci v Ameriko selili v dveh valovih, ki sovpadajo z …. je tudi urbana legenda?
GSO-je ne poznamo dovolj, potrebujemo jih ne in zato jih je bolje počasi in v miru naštudirati preden kdo po nepotrebnem krepne.
An international report published today and endorsed by 54 governments says that economic liberalisation is responsible for the current food crisis and that GM technology will make the problem worse, not solve it.
http://www.investegate.co.uk/i.....x?id=14394
Igor, tudi elektrika vsako leto ubije kar precej ljudi. Z avtomobili se pri nas vsak dan kdo ubije. In?
Premajhno poznavanje GSO je pravljica, ki jo razširjajo tisti, ki o GSO ne vedo nič, tisti, ki ne razumejo razlike med klasičnimi poljščinami in GSO, ter tisti, ki so proti njim iz političnih ali kakšnih drugih neznanstvenih vzrokov.
O GSO v resnici vemo zelo veliko, pravzaprav več kot o večini drugih klasičnih poljščinah.
In GSO potrebujemo. Ti sicer misliš, da so insekticidi manj škodljivi, ampak se bridko motiš. Upam samo, da boš kdaj spoznal svojo zmoto.
—-
Klin,
ja, diskreditacija, čisto nič drugega. Nekdo podpiše peticijo, ki jo je med drugim podpisala množica Nobelovcev in tisoči uglednih znanstvenikov, ti in tebi podobni pa iz tega potegnejo sklep, iz katerih logov prihaja in kdo ga plačuje.
To je tako, kot če bi vse podpisnike Zaresove peticije obtožil, da so na plačilni listi Zaresa in da delajo tako, kot jim narekuje Kučanov klan.
Nikolaj.
Igor, tule pa si lahko na str. 14 prebereš o mostovih in resonanci.
http://www.vibrationdata.com/N.....002_NL.pdf
Nikolaj.
O diskreditaciji seveda govorijo zgolj tisti, ki v razkritju, da takšne in drugačne peticije v podporo GSO organizirajo prav organizacije, ki so bogato dotirane s strani industije GSO, vidijo grožnjo. Grožnjo čemu? Temu, da se ne bodo mogli na vekov veke sklicevati na svoj domnevno neomadeževan znanstveni pedigre, ampak si bodo morali roke zamazati s čisto konkretnimi interesi GSO industrije, ki želi svoje kritike utišati.
Simptomatično je tudi, da te iste organizacije podobno delujejo tudi v primerih kajenja in klimatskih sprememb - denial industry v vsej svoji veličini.
In ko nekdo to razkrije ter omeni, da se med podpisi najde tudi ime nekoga, ki je tukaj delil lekcije domnevno neukim kritikom, začneš vpiti o diskreditaciji. Zakaj? Zato da bi diskreditiral tistega, ki je posredoval informacije o delovanju GSO industrije in njenem instrumentaliziranju znanstvenikov in znanstvenega diskurza.
Če Drugi dom tega ne bi razkril, potem to na tem blogu sploh ne bi bilo vprašanje za razpravo. Kar seveda ustreza predvsem zagovornikom GSO, ki se lahko posmehujejo kritikom kot nekakšnim srednjeveškim dvornim norčkom. Ko pa enkrat vemo, da industrija GSO uporablja znanost in znanstvenike ne samo za razvijanje novih produktov, ampak tudi za obvladovanje diskurza o GSO v okvirih svojih ozkih interesov, postane prostor razprave naenkrat širši.
Ne pogovarjamo se namreč samo o tem, kaj se da znanstveno dokazati na ravni biotehnologije, ampak kako v problematiko GSO vstopajo interesi korporacij, kmetov, civilne družbe, politična moč, etc. Tukaj začnejo biotehnologi javkati, saj jim diskurz uhaja skozi prste, niso namreč več edini poklicani presojati o tem, kaj GSO prinašajo družbi.
In da bi si zamejili diskurz o GSO, so pripravljeni pritlehno obtoževati druge, da diskreditirajo, čeprav samo posredujejo podatke, ki so za celovito debato o GSO neobhodni. Ob tem takšno zavrženo prakso prodajajo kot racionalen diskurz. Nič več.
Torej je poročilo International Assessment of Agricultural Knowledge, Science and Technology for Development, za katero stojijo organizacije, kot so FAO, GEF, UNDP, UNEP, UNESCO, Svetovna banka in WHO, pravljica?
“To je tako, kot če bi vse podpisnike Zaresove peticije obtožil, da so na plačilni listi Zaresa in da delajo tako, kot jim narekuje Kučanov klan.”
Podpisnik česarkoli se pač mora, če želi ohraniti kredibilnost, po najboljših močeh pozanimati tudi o interesih, ki stojijo za določeno peticijo. to velja tako za zares kot tisto organizacijo. če se podpisuje peticija zelo kontroverzne organizacije, to pač podpisniku ne more biti v čast.
Bahaha, pa si prebral to poročilo? Nisi. No, jaz sem ga. Preberi ga še ti (v izvirniku, ne kakšnega novinarskega povzetka), in potem povej, kje so zapisali, da so GSO nevarne ali škodljive.
Nikolaj.
nihče v poročilu ne trdi, da so škodljive in nevarne. imaš pa izjave ljudi, ki so sodelovali v procesu, in pravijo, da so na pritiske nekaterih zaključki “watered down” ravno v tistih točkah, ki se tičejo GSO, sam predsednik pa pove tisto, kar bi originalno naj bilo not: vsi pomisleki še niso odpravljeni, GSO pa ne ponujajo odgovora na lakoto.
Kljub temu je wording ključnih točk 10,11 ob pozornem branju nedvoumen (ne pozabi, da je to “diplomatski” tekst); tako celo, da so recimo ZDA ravno na te točki podale pridržek. sploh 11. kjer se omenjajo ključna orodja.
executive summary:
“Biotechnology has always been on the cutting edge of change. Change is rapid, the domains involved are numerous, and there is a significant lack of transparent communication among actors. Hence assessment of modern biotechnology is lagging behind development; information can be anecdotal and contradictory, and uncertainty on benefits and harms is unavoidable. There is a wide range of perspectives on the environmental, human health and economic risks and benefits of modern biotechnology, many of which are as yet unknown.”
Bahaha, to poročilo se ne postavlja absolutno proti “moderni biotehnologiji”, ampak opozarja na posledice, če postane poljedelstvo preveč odvisno od modernih tehnologij. To velja predvsem za nerazvite države, ki si genskih raziskav ne morejo privoščiti, rade pa bi ohranile nekaj domačega razvoja. Skratka, navedeni pomisleki so popolnoma irelevantni za Evropo, v kateri je do sedaj dovoljeno gojiti komaj en gensko spremenjeni izdelek. Saj nihče ne trdi, da določene nevarnosti ne obstajajo. Ampak strokovno poznavanje, nadzor in restrikcije so v EU na izjemno visoki ravni - zato je strašenje slabo informiranih (kar je v primeru genske tehnologije prepričljivo dokazano), kakršno se gre Zares, nič drugega kot demagogija za nabiranje poceni političnih točk.