Korita
Na mejnem prehodu Sečovlje je Zavod 25. junij v režiji direktorja Marjana Podobnika izvedel medijski performans pod delovnim naslovom Korita. Z rožnim vencem v žepu, s slovensko zastavo in vsaj enim mobitelom v roki se je naš Marjan v spremstvu stotinje domoljubov odpravil prek mostička, kjer so v svinčenih časih komunizma Titovi mladinci iz Hrvaške predajali štafetno palico Titovim mladincem iz Slovenije, da bi odstranili štiri betonska korita. Ker korita stojijo na slovenski grudi in je tako razsodilo tudi slovensko sodišče. Potem so se malo slikali, malo prepevali slovenske domoljubne pesmi in malo prerivali s policisti. Marjan je zastavo zamenjal za dva mobitela, s katerih je pošiljal obupane pozive bratu Janezu, kar smo lahko slišali v osrednji informativni oddaji tako na javni kot na zasebni tv postaji, ki sta dogajanju na mostičku namenili več prostora kot vsem ostalim domačim in tujim dogodkom skupaj. Kar pove veliko o naših medijih in nič o Zavodu 25. junij in njegovem pogumnem donkihotskem predsedniku. Vse skupaj je bilo še najbolj podobno nadrealističnemu politično-nacionalnem dramoletu s primesmi tragičnega in komičnega. Specialni policisti obeh držav so vsa štiri korita pogumno obranili.

Škandal
Predsedniku komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8×8, Milanu M. Cviklu se zdi škandalozno, da se vladi ne zdi sporno, da so po izboru enega ponudnika za oklepnike plačali več. Očitki in napadi nanj se mu zdijo logični, saj je očitno dregnil v velike interese. Slovenija je namreč sklenila pogodbo in zdaj skriva zgolj eno tabelo, ki bo potrdila, da se je po izboru enega od dveh dobaviteljev ponudba za državo bistveno poslabšala in vlada je to mirno sprejela. Oklepnike bodo plačali slovenski davkoplačevalci, zato mora biti cena oklepnikov po Cviklovem mnenju javna. Obrambni minister Karl Erjavec upa, da Patria ne bo tožila države, in meni, da bi morala biti tožba vložena kvečjemu zoper Milana M. Cvikla. Ta je Ivanu Prebilu, ki je član uprave podjetja Viator&Vektor, omogočil vpogled v dokumente konkurence, medtem ko bi se moral ta človek iz postopka izločiti sam, je prepričan Erjavec. Nenazadanje tako določa tudi zakon o kazenskem postopku, zato ministru ni jasno, zakaj tega ni storil, poleg tega pa Cvikl tako jemlje kredibilnost naši državi. Cvikl, ki je prepričan, da ščiti davkoplačevalce, je kot predsednik komisije le poskrbel za izvedenca, kar Prebil gotovo je, saj ga sicer v preteklosti ne bi najemalo ministrstvo za obrambo. Predstavniki Patrie so se sestali s Cviklom za zaprtimi vrati, poslanec SDS Robert Horvat pa je povedal, da so govorili tudi o tem, da bi lahko Finci tožili komisijo, kar je Cvikl zanikal.

Pediatrija
SCT za dokončanje nove pediatrične klinike zahteva že tretje dopolnilo k pogodbi, ki znaša pet milijonov evrov. Svojo zahtevo pojasnjuje s tem, da bi bila izguba ob gradnji prevelika, če ne bodo podpisali tega aneksa k pogodbi. Ministrici glede očitkov o počasni gradnji podjetje odgovarja, da bi delali, če bi na ministrstvu naročili dela, tudi razpisa za opremo še ni. Zofija Mazej Kukovič pravi, da je tudi moralna dolžnost izvajalca, da konča zgradbo konča čim prej, najkasneje pred poletjem. Po tistem, kar je videla ob zadnjem obisku gradbišča, ugotavlja, da lahko delajo še dve leti, zato namerava izkoristiti vse zakonske možnosti, tudi vnovčenje garancij in prekinitev pogodb ter najetje novih izvajalcev. V sedmih mesecih so po njenem mnenju ‘vgradili le nekaj vrat in položili nekaj ploščic’.

Referendumi
LDS, SD in Zares predlagajo, da bi na referendumu o številu pokrajin, volilcem zastavili še vprašanji, ali se jim zdi Slovenija primernejša s šestimi, osmimi ali trinajstimi pokrajinami, pa še, ali naj ima pokrajina sedež uprave in sveta v enem kraju. Predlog je že v parlamentarni proceduri, minister za lokalno samoupravo Žagar pa pravi, da je brezpredmeten, saj z njim ne bodo dobili jasnih odgovorov, prav tako pa mu ni jasno, kako naj v enem okolju odločajo o drugem. Koalicijski predlog vprašanja je en sam: se strinjate z ustanovitvijo pokrajine, v katero naj bi sodilo območje, kjer živite? Referenduma o ustanovitvi pokrajin po novem ne podpirajo več vladni upokojenci. Po besedah vodje poslanske skupine Franca Žnidaršiča se je odnos stranke do referenduma spremenil v trenutku, ko je koalicija v parlamentu preložila odločanje o usodi protikorupcijske komisije. Skupaj z SD, LDS, Zares in Lipa bo DeSUS vložili pobudo za posvetovalni referendum o ukinitvi protikorupcijske komisije, ki naj bi ga izpeljali 22. junija, skupaj s pokrajinskim.

Ustava
Predsednik države Danilo Turk je poslancem predstavil svoje predloge za rešitev težav ustavnega sodišča. Ob nagovoru poslancem glede položaja ustavnega sodišča je predsedniku Francetu Cukjatiju izročil pobudo za spremembo določb ustave, ki se nanašajo na pristojnost in delovanje ustavnega sodišča. V šestih točkah predlaga, naj ustavno sodišče preneha presojati ustavnost in zakonitosti podzakonskih predpisov, naj se ne ukvarja več z odločanjem o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi, spremeni pa naj se tudi sistem volitev ustavnih sodnikov. Ustavnemu sodišču naj se, še predlaga, zagotovi možnost, da prosto odloči o tem, katero ustavno pritožbo bo obravnavalo. Strankam se zdijo njegovi predlogi ‘vredni vse pozornosti’.

Objavljeno pod slovenija | | |