podrobneje
vojko,
četrtek, 24. april 2008
Volilna tekma v pripravi jesenskih državnozborskih volitev, ki bo potekala v težnji prevzemanja volivcev med strankami in ne predvsem v smeri aktiviranja celotnega polja volilnega opredeljevanja, bo zgrešena, se glasi ena od najbolj zanimivih ugotovitev najnovejšega Politbarometra Centra za raziskovanje javnega mnenja. Upoštevaje podatek, da število neopredeljenih po tej javnomnenjski raziskavi raste, hkrati pa pada število tistih, ki bi se volitev udeležili, bo za volilne stratege v naslednjih tednih očitno bistveno vprašanje, s čim in kako pritegniti pozornost ne-volivcev oziroma kako izkoristiti ‘prostor za rast’, ki se ponuja.
V primerjavi s tovrstnimi podatki iz spomladanskega Politbarometra pred volitvami leta 2004 se podoba ni bistveno spremenila, razlika je morda le v tem, da je nezadovoljstvo z vlado zdaj bistveno bolj občutno kot takrat (’škarje’ med naraščajočo nepodporo in padajočo podporo se še naprej povečujejo). To je za današnje opozicijske stranke na prvi pogled še boljše izhodišče kot leta 2004 za obe opozicijski pomladni stranki SDS in NSi (ki se jima je v tem času z odhodom iz koalicije pridružila še SLS), videti pa je, da priložnost za zdaj izkorišča le SNS. Njen položaj je po Politbarometru krepko boljši kot spomladi leta 2004; sporočila te stranke oziroma njenega predsednika Zmaga Jelinčiča so očitno tako ‘močna’, da SNS ni škodoval niti razkol v poslanski skupini.
Na drugi strani so prodor nacionalistov posredno omogočile vse mainstreamovske, torej sredinske (levo in desno) stranke, ki se bolj kot s pridobivanjem novih oziroma neopredeljenih ukvarjajo s tistim, s čimer se po Politbarometru ne bi smele - s ‘prerazporejanjem’ volivcev. Homogenizacija desnosredinsko opredeljenih volivcev okrog SDS (in na račun NSi in SLS) je vedno bolj izrazita, medtem ko ‘popestritev’ nabora levosredinskih strank z Zaresom doslej ni prinesla ‘konkurence’, ki bi pritegnila pozornost volivcev. Oba ‘tabora’ sta tako približno tam, kjer sta bila pred štirimi leti, le da ima desnosredinski izrazitejšega ‘hegemona’, medtem ko so to vlogo levo od sredine od liberalnih prevzeli socialni demokrati.
Zdi se, da obe referendumski pobudi (pokrajinska in protikorupcijska) ‘rovovsko’tekmo za volivce med obema sredinskima taboroma še poglabljata, še več, da bosta prispevali k povečanju števila neopredeljenih, posredno pa k novemu vzponu nacionalistov. Težko si namreč predstavljam, da obe kampanji ne bi temeljili na dokazovanju, kdo da je kriv (za razvojne razlike med regijami, za razraščanje korupcije), kar lahko ‘mobilizira’ kvečjemu že opredeljene, koristi pa le tistemu, ki bo odločno povedal, da so - krivi oboji.
Če se je desnosredinskim strankam, predvsem seveda SDS, leta 2004 posrečilo nagovoriti odločilen del prej neopredeljenih volivcev, levosredinske stranke pa so imele (doslej malodane vselej) ‘tradicionalne težave’ z motiviranjem lastnih, se zna zgoditi, da bodo letos vse sredinske stranke v podobnih težavah. (Že skupnemu predsedniškemu kandidatu pomladnih strank na lanskih volitvah ni uspelo pridobiti podpore celotnega ‘trdega jedra’ njihovih volivcev.) V tem primeru velja biti pripravljen tudi na najbolj ‘vratolomne’ povolilne koalicije.
Objavljeno pod nt, slovenija |
|
|
sporočilo razpravljalcem Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.
dostava in naročnina

Pravkar izšlo pri založbi Sophia
dr. Boris Vezjak
Somrak medijske avtonomije - Boji za politično hegemonijo 2004-2008
Knjiga je izbor člankov, ki so izšli v različnih časopisih, revijah ter na spletnih straneh v letih 2005–2008 in so nastajali kot prompten odziv avtorja na politične poteze tedanje vladajoče garniture, ki si je zadala za nalogo spremeniti medijsko krajino. Vezjak v svojih člankih razkriva ideološko logiko in mimikrijo glavnih akterjev, ki so bili tako na strani politične in kapitalske oblasti kot tudi v medijih v vrstah urednikov in novinarjev udeleženi v tem procesu prisvajanja medijev, katerih »transformacija ni sledila demokratičnim načelom, temveč prej predstavam o zagotavljanju prijaznega zrcala, ki nam bo naslikalo lepo podobo«.
Cena knjige: 17,80 €
Knjigo lahko naročite tudi na spletni strani Založbe Sophia.
preberite še
vojko,
ponedeljek, 15. oktober 2007
Tudi zadnje javnomnenjske raziskave pred prvim krogom predsedniških volitev ne ponujajo zanesljivega odgovora na vprašanje, kdo se bo ob Lojzetu Peterletu uvrstil v drugi krog. Danilo Türk in Mitja Gaspari sta na razdalji ’statistične napake’. Povprečje vse štirih anket Türku daje 22,6, Gaspariju pa 21,5 odstotka glasov.
Leta 2002 je imel Janez Drnovšek pred prvim krogom [...]
|
| 1 odziv »
vojko,
ponedeljek, 30. junij 2008
Pet junijskih raziskav javnega mnenja (Ninamedia, Delo-Stik, Interstat, Politbarometer in Rm Plus ) je v ‘trendih’ glede na maj pokazalo nekaj ‘odklonov’ od gibanj v pomladnih mesecih. Rast deleža neopredeljenih volivcev in tistih, ki na volitve ne bi šli, se je ustavila (po nekaterih anketah upadla), še vedno pa je v povprečju blizu 40 odstotkom [...]
|
| ni odzivov »
vojko,
sobota, 13. september 2008
Tako, več o glasu ljudstva pred volitvami ne bomo izvedeli, vsaj v skladu s črko zakona ne. Delova in Dnevnikova terenska javnomnenjska raziskava sta zadnji, ki sta bili še objavljeni v dovoljenem času, pdobno raziskavo pa je ta teden izpeljala tudi Mediana. Vzorec Dela-Stik je bil 3003, vzorec Ninamedie (za Dnevnik) 1543, vzorec Mediane (za [...]
|
| 2 odziva »
vojko,
sobota, 29. marec 2008
Tisto, kar me je v anketi Dela o dosmrtni zaporni kazni najbolj neprijetno presenetilo, ni dejstvo, da se dobri dve tretjini vprašanih strinjata z njeno uvedbo (le slaba četrtina pa je izrecno nasprotuje), ampak starostna in izobrazbena distribucija zagovornikov.
Za dosmrtni zapor je 76 odstotkov anketiranih, ki so mlajši od 35 let, 67 odstotkov /povprečje/ tistih, [...]
|
| 4 odzivi »
vojko,
petek, 29. avgust 2008
Premier, ki je bil včasih član zveze komunistov, hodil po poteh Avnoja in pisal leninistične pamflete o oboroženem ljudstvu, se potem neuspešno potegoval za položaj predsednika zveze socialistične mladine, odklanjal čufte v vojaškem zaporu, bil prvi obrambni minister samostojne Slovenije, kasneje razrešen zaradi svojevrstnega razumevanja pristojnosti vojaške policije, prisotno-odsotni protagonist nekaj knjig o orožarskih poslih [...]
|
| 31 odzivov »
|
|
Ni čisto tako kot se zdi in je tako kot kaže. Ali pač, NSi in SLS v anketah ne kažeta realnega stanja. So zato razmerja ostalih strank res taka?