“Tukaj imam pismo svoje nekdanje učenke. Prosi me za pomoč, naj pomagam, da ne bo vsakdo, ki lahko gre, odšel delat v tujino. V Romuniji tako rekoč ni več mogoče dobiti kvalificiranega instalaterja, električarja, primanjkuje zdravnikov, medicinskih sester. Otroci odraščajo brez staršev, zanje skrbijo starejši bratje in sestre ali stari starši, s svojimi starši se pogovarjajo le po telefonu ali prek interneta,” je obupana svarila romunska evropska poslanka Gabriela Creţu na nedavni razpravi o begu možganov v organizaciji Evropskega političnega centra (EPC).

Irski profesor Philip O’Connell pa je razlagal, da Irci že vseskozi odhajajo v tujino, a se tudi vračajo. Sam ima štiri brate in trije so enako kot on odšli v tujino, v tujini študirata in delata tudi njegova sinova. Leta 1980 je 25 odstotkov Ircev v enem letu po diplomi odšlo v tujino, a dobra polovica se jih je v šestih letih vrnila z delovnimi izkušnjami in novimi znanji, zato imajo zdaj za 10 odstotkov višje plače kot tisti, ki so ostali doma. Irci še vedno v velikem številu odhajajo delat v tujino, ker je zanje “trg dela mednarodna zadeva oziroma mreža”, je dejal profesor, ki mu je vseeno, ali dela v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji ali doma na Irskem.

Gabriela Creţu je kljub njegovim spodbudnim besedam opozarjala, da ne gre zanemariti socialnega vidika selitev delavcev. Kot bivša učiteljica ve, kakšne težave imajo otroci, ki odraščajo brez staršev oziroma mladostniki, ki morajo skrbeti za mlajše brate in sestre. V Romuniji po njenih podatkih vsaj 150 tisoč otrok odrašča brez staršev, socialna služba pa je prav tako zaradi bega ljudi v tujino premalo usposobljna, da bi jim lahko omogočila potrebno pomoč. Univerze imajo težave zaradi pomanjkanja profesorjev, nekateri gredo v tujino, drugi v gospodarstvo, kjer imajo boljše plače, primanjkuje zdravnikov. Ljudje, ki živijo na vasi, ne morejo čakati, da mlad zdravnik doštudira, to traja šest let, poleg tega mora pridobiti še izkušnje.

Ker ljudje v lovu za denarjem zapuščajo vse, so socialne posledice v družbi zelo hude. V Romuniji družba dobesedno razpada, pa tega nihče noče videti, veliko ljudi iz novih članic EU na zahodu dela na sivem trgu, zato nihče ne ve, koliko se jih je v resnici odselilo na zahod, opozarja romunska poslanka. Nikomur seveda ni mogoče prepovedati, da odide v tujino dlat za boljšo plačo kot 150 evrov na mesec, zaradi tega je naloga politike, da ustvari razmere, da državljanom ni potrebno oditi. Gabriela Creţu zagotavlja, da se kot evropska poslanka trudi, čeprav je precej sama in so razmere na videz brezizhodne, namerava vztrajati.

Philip O’Connell je moral priznati, da so priseljenci na Irskem slabše plačani od domačinov in se lahko zaposlijo na nižjih delovnih mestih. Celotna populacija priseljencev -večinoma pridejo mladi do 35. leta starosti in z visokošolsko izobrazbo - ima za 18 odstotkov nižje plače od domačinov, priseljenci, ki jim angleščina ni materni jezik, zaslužijo v povprečju 31 odstotkov manj kot domačini, priseljenci iz novih članic EU pa celo za 45 odstotkov manj. Priseljencev, ki jim angleščina ni materni jezik oziroma so iz novoih članic EU, tako rekoč ni med menedžerji in zaposlenimi na drugih vodilnih položajih.

Med priseljenci, ki pridejo delat na Irsko, je 60 odstotkov starih do 35 let - med domačini je delež ljudi do 35. leta starosti le 30 odstotkov -, višjo ali visoko izobrazbo ima 50 odstotkov priseljencev - med Irci le 32 odstotkov. Kar 30 odstotkov priseljencev se na Irskem sooča z rasizmom, nekaj manj z diskriminacijo, je navedel profesor O’Connell.

Da bi v družbi preprečili negaivne posledice bega možganov, bi morali v vseh državah vzpostaviti socialni dialog in s kolektivnimi pogodbami določiti pogoje za zaposlovanje, določiti enotne standarde za zaposlovanje, enotne sankcije za delodajalce, ki kršijo delovno-pravno zakonodajo in zaposljujejo ljudi na črno. Vsega ni mogoče prepustiti trgu in konkurenci, je prepričan Conny Reuter, generalni sekretar organizacije Solidar.

Radek Maly iz evropske komisije je navedel, da je lani v EU manj kot pet let zunaj matične države živelo 2,2 odstotka prebivalcev, kar ni bistveno več kot leta 2004. V tujini je lani živelo več kot 2 odstotka Romunov, Bolgarov, Litvancev in Ciprčanov, med 1 in 1,5 odstotka Poljakov, Latvijcev, Slovakov, Portugalcev in Ircev. Pri preostalih članicah, torej tudi pri Sloveniji, je delež ljudi, ki manj kot pet let živijo in delajo v tujini, nižji od 1 odstotka. Večina tujcev je po podatkih evropske komisije zaposlenih v gostinstvu, zdravstvu, gradbeništvu in na področju inženirskih storitev.

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | |