V Sloveniji lahko za biogoriva namenimo največ 10 odstotkov polj
darja, ponedeljek, 21. april 2008Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da v Sloveniji lahko za pridelavo surovin za biogoriva namenimo največ 10 odstotokov ali 15 tisoč hektarov njiv. To po oceni ministrstva ne bi vplivalo na prehransko ravnotežje (stranski produkti predelave biogoriv so uporabni kot močna krma za živino).
Za biogoriva kmetje v Sloveniji za zdaj pridelujejo predvsem oljno ogrščico, ugotavljajo na ministrstvu. V obdobju od leta 1996 do 2000 so ogrščico pridelovali na 115 hektarih njiv. Po letu 2000 se je proizvodnja začela naglo širiti. Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so kmetje lani za predelavo v biogoriva (biodizla) poželi oljno ogrščico na 4137 hektarih polj, v jeseni pa so jo posejali na okrog 5800 hektarih polj.
“Kaže, da se širjenje oljne ogrščice glede na tržne razmere za zdaj ustavlja. Po naših podatkih dela v Sloveniji zdaj samo ena tovarna biodizla - v Račah (Pinus) -, ki ima zmogljivost okrog 10.000 ton. Podobno zmogljivost je imel tudi obrat v Gančanih, vendar je po lanski nesreči zaprt. Nafta Lendava je načtovala tovarno biodizla z zmogljivostjo 50.000 ton, obratovati naj bi začela v letu 2010. Podobno zmogljivost naj bi imela tovarna bioetanola na območju Tovarne sladkorja Ormož. Družba Petrol je s podjetjem Pinus sklenila dogovor o sodelovanju z namenom povečanja zmogljivosti predelave na več kot 40.000 ton. Glede na to, da je za 1 tono biodizla potreben 1 ha površin in da je za 1 tono bioetanola potrebno pridelati 1-2 ha (ocena!) surovine, je popolnoma nerealno pričakovati, da bi se lahko omenjene tovarne oskrbovale z domačo surovino,” pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo.
Njihova služba za stike z javnostjo in promocijo nam je odgovorila tudi na vprašanja, kaj za Slovenijo kot neto uvoznico hrane svarila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o prehranski krizi. Ker na ministrstvu za leto 2007 še nimajo vseh podatkov statističnega urada, ki jih potebujejo za izračun bilanc po posameznih kulturah, še ne morejo izračunati stopnje samooskrbe Slovenije po posameznih kulturah. Imajo pa začasne podatke o zunanji trgovini sa kmetijskimi in živilskimi proizvodi v letu 2007. Na osnovi teh lahko ocenijo, kakšno je bilo razmerje med uvozom in izvozom posameznih kmetijskih proizvodov v lanskem letu in posledično tudi kako je bilo s samooskrbo hrane v Sloveniji, so navedli v odgovorih na naša vprašanja.
Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi se v zadnjih letih nepretrgoma povečuje, vendar se v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 ni bistveno spremenila. “Vstop Slovenije v EU in s tem povezane spremembe zunanjetrgovinske ureditve so rast obsega zunanje trgovine še pospešile, pri čemer pa se je uvoz povečal bolj kot izvoz. Primanjkljaj agroživilstva je zato po letu 2003 močno porasel, pokritost uvoza z izvozom pa se je zmanjšala za okoli 8 odstotnih točk. V letu 2007 se je trend rasti obsega zunanje trgovine nadaljeval,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Po njihovih podatkih se je lani blagovna menjava agroživilskih proizvodov v primerjavi z letom 2006 povečala za 23,5 odstotka in dosegla 2.098 milijonov evrov. Povečujeta se izvoz in uvoz. Izvoz se je v letu 2007 povečal za 23,9 odstotka, uvoz pa za 23,4 odstotka. “Oba sta dosegla najvišjo vrednost doslej. Glede na to, da je v lanskem letu izvoz rasel celo nekoliko hitreje kot uvoz (za 0,5 odstotne točke), se je pokritost uvoza z izvozom v primerjavi z letom 2006 še nekoliko izboljšala in je znašala dobrih 44 odstotkov,” pravijo na ministrstvu za kmetijstvo.
Dodajajo še, da da je tudi iz trgovinske, predvsem pa iz količinske zunanjetrgovinske bilance nekaterih kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jih je objavil statistični urad, razvidno, da do bistvenih sprememb in izstopanj v zvezi z oskrbo hrane v Sloveniji tudi v lanskem letu ni prišlo.
Po podatkih Statističnega urada je Slovenija leta 2006 količinsko uvozila le manj živih prašičev kot leta 1996. Leta 2006 je v primerjavi z letom 1996 podvojila uvoz mesa in drugih užitnih klavničnih proizvodov - leta 1996 je uvoz znašal 26 tisoč ton, leta 2006 pa 50.803 tone. Mleka in smetane je Slovenija leta 1996 uvozila le 1536 ton, leta 2006 pa kar 52.917 ton, uvoz jajc je povečala z 90 na 906 ton, uvoz užitnih vrtnin s 70.703 na 110.459 ton, uvoz sadja z 91.218 na 142.083 ton, navaja statistični urad. Ni pa bil leta 2006 v primerjavi z letom 1996 bistveno večji uvoz žita (leta 1996 je bil 400.300 ton, leta 2006 pa 440.815 ton), večji je bil le uvoz pšenice (leta 1996 je znašal 64.747 ton, leta 2006 pa 157.237 ton).
Količinska zunanjetrgovinska bilanca statističnega urada za leto 2007 kaže več kot 50 tisoč ton večji uvoz kot izvoz pri sadju (85.636 ton), proizvodih mlinske industrije (73.879 ton), masteh in oljih (52.078 ton), in izdelkih iz vrtnin in sadja (54.855 ton). Največji količinski presežek izvoza nad uvozom (nad 100 tisoč ton) je statistični urad zabeležil pri mleku in smetani (177.309 ton), vrtninah (104.615 ton) in žitu (389.361 ton), od tega je bil izvoz pšenice za 127.536 ton večji od uvoza, uvoz koruze pa je izvoz presegel za 202.160 ton.
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
|





Če prav razumem, to pomeni, da Slovenija na prebivalca na dan uvozi za 2 evra hrane in na dan izvozi za 88 centov “moje” hrane. Ni malo.
Kakšen dan nazaj sem ujel, da so naši severni sosedi izračunali, da s proizvodnjo in izgorevanjem t.i. biogoriv nastane več škode kot, če bi kurili fosilna goriva.