Ure, tekstil, torbe, čevlje, software, sladkarije skratka vse je na Kitajskem mogoče dobiti ponarejeno in zelo poceni. Nekateri ponaredki so tako dobri, da jih je od originalov zelo težko ločiti. Kitajci za izdelavo ponaredkov porabijo vse manj časa, ko znano zahodno podjetje da na trg nov izdelek, je na kitajskih tržnicah že čez nekaj dni na prodaj ponaredek. Zanj je treba odšteti večinoma zgolj petino cene originala. Gerd Kaminski, poznavalec Kitajske, je za avstrijski Standard dejal, da je na Kitajskem mogoče dobiti celo izvode knjig Harry Potter, ki jih ni napisala J. K. Rowling. En kitajski podjetnik je pred kratkim celo zaščitil logotip Louis Vuitton.

Zahodni koncerni se proti ponaredkom vse bolj uspešno borijo s tožbami. Italijanski modni koncern Gucci je recimo pred kratkim v Shanghaju dobil tožbo proti proizvajalcu čevljev, ki je svoje ženske sandale prodajal pod blagovno znamko Gucci. Sodišče je ponarejevalcu prisodilo globo 16.200 evrov. Podjetje Ferrero se je pet let pravdalo s kitajskim podjetjem, ki je svoje kroglice prodajalo v enaki embalaži kot Ferrero prodaja svoje kroglice Rocher. Sodišče je odločilo, da mora kitajski proizvajalec spremeniti embalažo.

Gerd Kaminski pravi, da se razmere vendarle izboljšujejo, Kitajci se vse bolj zavedajo pomena patentne zaščite. Vendar pa ne ponarejajo le izdelkov tujih podjetij. Uradni kitajski izdelovalec maskot za olimpijske igre ima recimo težave, ker mu drugo podjetje masovno konkurira s ponaredki.

Podjetja imajo dve možnosti, ali s tožbo dosežejo prepoved prodaje ponaredka ali pa kot Armani rečejo “bilo bi škoda, če mojih izdelkov ne bi kopirali”.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |