V ZDA ima minimalno plačo 25 odstotkov zaposlenih, v Nemčiji 22 odstotkov, Veliki Britaniji 21,7 odstotka, na Nizozemskem 17,6 odstotka, v Franciji 11,1 odstotka in na Danskem 8,5 odstotka na podlagi podatkov iz leta 2005 v svoji študiji, v kateri analizira razmere v omenjen ih državah, ugotavlja nemški inštitut za delo in kvalifikacijo (IAQ). Minimalno plačo ima vsakdo, ki zasluži manj kot dve tretjini povprečne plače za uro dela.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | ni odzivov »

_{*Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Paul Krugman, ekonomist s Princetona in ugledni kolumnist New York Timesa, v svoji zadnji knjigi The Conscience of a Liberal (2007) opisuje, kako je ameriška konzervativna politika v zadnjih tridesetih letih počasi vendar vztrajno izpodjedala ameriški srednji razred in izjemno povečala neenakost. Krugman to pripisuje načrtni politiki desnega krila Republikanske stranke od sredine 1970. let naprej, ki je pod finančnim sponzorstvom korporacij načrtno erodirala socialne dosežke Roosveltovega New Deala, marginalizirala sindikalna gibanja ter zradirala politične, etične in socialne omejitve eliti pri bogatenju. Mnogi ekonomisti so sprva ta trend k povečanju neenakosti povezovali z globalizacijo in tehnološkim napredkom, ki sta zapirala nizkokvalificirana delovna mesta in povečevala povpraševanje po visoko izobraženi delovni sili. Toda, kot dokazuje Krugman, »velike razlike niso nastale med visokošolsko izobraženimi in tistimi brez visoke izobrazbe. Ja, višje izobraženim ljudem gre bolje. Ampak razlike se ustvarjajo med ljudmi z visoko stopnjo izobrazbe. Večina srednješolskih učiteljev ima za sabo podiplomski študij, enako velja za upravljavce hedge skladov. Vsi pa vemo, da je leta 2006 najbolje plačani menedžer hedge sklada zaslužil toliko, kot zasluži vseh 80,000 učiteljev v treh letih.« Do ponovne razslojitve ameriške družbe, podobne tisti pred letom 1929, je prišlo predvsem zaradi izjemnega povečanja menedžerskih nagrad, dobičkov lastnikov podjetij in kapitalskih dobičkov lastnikov kapitala in upravljavcev skladov. Nasprotno pa je plača zaposlenih v industriji od 1970. let naprej stagnirala. Delež plač v BDP se je tako vztrajno zmanjševal na račun povečevanja deleža dobičkov podjetij in dohodkov lastnikov kapitala.

preberi več »

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | | 22 odzivov »

GOST razgledi.net

Jožka Hegler
direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL
jozka.hegler@ljubljana.si

Novinarji in politiki imajo zelo radi številke, po možnosti urejene v lepe tabele, razporejene po vrstah stanovanj in letih. Stanovanjska oskrba in s tem povezano število novih stanovanj pa je veliko bolj kompleksna in predvsem gre za proces, ki že na posameznem stanovanjskem objektu poteka skozi več let in ga je smiselno kot takšnega tudi predstavljati, zato ga je težko (nerealno) predstaviti v suhoparni tabeli. Temeljna osnova tudi revitalizacije obstoječih in gradnje novih stanovanj je strategija prostorskega razvoja in izvedbeni podrobni prostorski načrt, katerega dopolnjeni osnutek bo Mestni svet Mestne občine Ljubljana obravnaval na seji 21. aprila 2008. Ta opredeljuje stanovanjske površine za gradnjo okvirno 59.000 stanovanj, kar je več kot je ocenjeni primanjkljaj (40.000) v tem časovnem obdobju.

preberi več »

Objavljeno pod gost razgledi.net, slovenija | | | ni odzivov »