Kakšni so odnosi med EU in Rusijo, kako kdo koga vidi, kako močnega se kdo počuti, je odražala nedavna razprava, ki so jo organizirali na Evropskem političnem centru (EPC) v Bruslju.

Vladimir Chizhov, ruski veleposlanik pri EU, je dejal, da partnerstvo ne izključuje konkurence. Rusija in EU morata biti v globalnem svetu partnerici, a hkrati morata biti tudi konkurentki. Rusija ne deli Evropske unije s tem, ko sklepa bilateralne dogovore s posameznimi državami članicami. Tovrstne odnose bo razvijala, dokler bo to ustrezalo njej in partnericam, saj jih vidi kot dopolnilo splošnemu partnerstvu z EU, je bil odločen veleposlanik.

EU v dialogu z Rusijo izpostavlja področje vrednot, demokratičnih načel. Če nekdo hoče svoje vrednote in standarde uveljaviti po vsem svetu, to po besedah Chizhova kaže na imperialni kompleks. Rusija s strani EU tudi posluša očitke, da energetske vire izkorišča kot politično orožje. Nekatere države to res počnejo, ugotavlja veleposlanik, saj podpirajo projekte, ki ekonomsko niso izvedljivi, EU pa je od novih članic v okviru pristopnih pogajanj zahtevala zaprtje več jedrskih elektrarn - vse jedrske elektrarne v novih članicah razen JE Krško v Sloveniji so bile dograjene z nekdanjo sovjetsko oziroma rusko tehnologijo -, čeprav so nekatere za polovico ali še več mlajše od britanskih, ki so najstarejše v Evropi.

Te nove članice bodo prihodnjih 5 do 7 let imele pomanjkanje električne energije, dokler ne bodo dogradile nadomestnih. Litva namerava dograditi novo jedrsko elektrarno, preostale so prisiljene od Gazproma kupovati dodatni plin. V Bruslju je zaradi tega zdaj slišati pritožbe o preveliki energetski odvisnosti EU od Rusije. To je problem, ki si ga je Bruselj sam naredil, na povsem političen način, zato odgovornosti naj ne prelaga na Rusijo, ni bil prav nič diplomatski Vladimir Chizhov.

V Bruslju so začeli govoriti tudi o enotni evropski politiki do Rusije. To zahtevajo članice, ki si prizadevajo za strateško partnerstvo z Rusijo, na čelu te skupine je Finska. Po veleposlanikovih besedah je predsednik finske vlade Matti Vanhanen novembra 2006 kot predsedujoči svetu EU v petek zvečer na hitro odpotoval v eno od članic na vegetarijansko večerjo - šlo je za Poljsko zaradi ruskega embarga za uvoz poljskega mesa op. p. -, a ni pomagalo, saj Chizhov še zmeraj čaka, da na nasprotno stran mize sede pogajalec evropske komisije s potrjenim mandatom za začetek pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu. Rusiji se po veleposlanikovih besedah nikoli ni in se tudi zdaj ne mudi. Je pa očitno, da je EU talec nacionalnih interesov nekaterih članic. Rusija si zato želi, da bi pogajalec evropske komisije imel širok mandat brez različnih izjem, aneksov in podobno.

Trenutno sta EU in Rusija v času politične tranzicije. Ruska bo končana v manj kot mesecu dni, evropska pa se bo zaključila z ratifikacijo in uveljavitvijo lizbonske pogodbe. Rusija si na strani EU ne želi le novih oseb, ampak tudi nove vizije, ki zdaj včasih manjka. Ko bo EU prešla od drobnih tem do vizije, bo lahko zanesljiva partnerica, ugotavlja Chizhov.

Poljska poslanka v evropskem parlamentu Urszula Gacek je v okviru razprave o energetskih odnosih opozorila, da so vse države, ki sodelujejo v projektu gradnje plinovoda Nabucco - prek njega naj bi EU mimo Rusije dobivala plin iz Srednje Azije -, razen Romunije, ki so jo obšli prek Srbije, podpisale tudi sporazum o gradnji južnega plinovoda (South Stream), “ki je povsem ruski projekt”. Gackova je tudi opozorila, da že šest let ni napredka pri pogajanjih med EU in Rusijo o energetski listini, ruska oblast je v začetku aprila določila pridobivanje in prodajo nafte in plina za strateška sektorja, kar pomeni, da jih je protecionistično zaščitila pred vlaganji tujih podjetij. Rusija mora po poslankinih besedah sprejeti recipročnost, obojestransko odprtost, kajti nekatere članice EU bodo “asimetrične odnose na področju zanesljive oskrbe z energijo” zelo težko sprejele. “EU mora igrati kot orkester, zato bi bilo dobro, da bi mu Rusija prisluhnila, čeprav ne vem, če bo evropska energetska politika za ruska ušesa kdaj zvenela kot glasba,” je veleposlaniku odgovorila Urszula Gacek.

Gunnar Wiegand, direktor na evropski komisiji, ki čaka na mandat držav članic za pogajanja z Rusijo, je veleposlaniku Chizhovu zagotovil, da EU pri odnosih z Rusijo ne načrtuje sprememb, kakršne v ZDA obljublja Barack Obama, pričakuje pa spremembo sloga. Dmitrija Medvedjeva bo sodila po dejanjih, ne besedah, “besede so kot glasba, ki nam omogoča slišati spoštovanje zakonov”, je dejal visoki uradnik evropske komisije. Obe strani sta po Wiegandovih predolgo časa imeli prevelika pričakovanja, zato se je treba bolj osredotočiti na napredek in se dela lotiti bolj pragmatično. Ko je omenil vrednote, je povedal, da morata EU in Rusija druga drugo videti takšni, kot dejansko sta, ne tako, kot bi si želeli, da bi druga stran morala biti. To pomeni, da je Rusiji treba priznati, da je na poti demokracije in spoštovanja človekovih pravic, da bo implementirala mednarodne zaveze, Rusija pa mora priznati, da EU nima več 15 ampak 27 članic.

Na področju energetike pa gre za medsebojno soodvisnost. “Enako kot lahko rečemo uboga EU, ker je tako odvisna od ruske nafte in plina, je mogoče tudi reči, uboga Rusija, da je tako zelo odvisna od EU, ki je njen največji trg in na njem lahko doseže najboljše cene. Kar 40 odstotkov energije EU kupuje pri podjetju Gazprom, a hkrati Rusija 60 odstotkov izvoza opravi v EU,” je našteval Gunnar Wiegand.

Udeleženci razprave so se strinjali, da s sklenitvijo novega strateškega sporazuma ne gre hiteti in ga za vsako ceno zaključiti do konca leta, da bi si Francozi lahko obesili okrog vratu medaljo. Bistvena je vsebina, so soglašali.

Zunanjetrgovinska menjava med EU in Rusijo na letni ravni zdaj znaša 230 milijard evrov, evropska podjetja imajo na področju energetike v Rusiji 10 krat več vlaganj kot ruska v EU, razmerje je 30 proti 3 milijarde evrov, zato ni mogoče več govoriti o recipročnosti, ugotavlja Vladimir Chizhov. Južni plinovod in Nabucco po njegovih besedah nista konkurenca. “V EU poraba energije narašča, zato potrebuje oba plinovoda, Zahod, ne EU, se mora odločiti, ali bo od Irana kupoval plin ali ga bo bombardiral,” je v svojem slogu zaključil razpravo ruski veleposlanik Chizhov. O Balkanu in Kosovu niso rekli niti besede.

Objavljeno pod svet | | |