podrobneje

Kakšni so odnosi med EU in Rusijo, kako kdo koga vidi, kako močnega se kdo počuti, je odražala nedavna razprava, ki so jo organizirali na Evropskem političnem centru (EPC) v Bruslju.

Vladimir Chizhov, ruski veleposlanik pri EU, je dejal, da partnerstvo ne izključuje konkurence. Rusija in EU morata biti v globalnem svetu partnerici, a hkrati morata biti tudi konkurentki. Rusija ne deli Evropske unije s tem, ko sklepa bilateralne dogovore s posameznimi državami članicami. Tovrstne odnose bo razvijala, dokler bo to ustrezalo njej in partnericam, saj jih vidi kot dopolnilo splošnemu partnerstvu z EU, je bil odločen veleposlanik.

EU v dialogu z Rusijo izpostavlja področje vrednot, demokratičnih načel. Če nekdo hoče svoje vrednote in standarde uveljaviti po vsem svetu, to po besedah Chizhova kaže na imperialni kompleks. Rusija s strani EU tudi posluša očitke, da energetske vire izkorišča kot politično orožje. Nekatere države to res počnejo, ugotavlja veleposlanik, saj podpirajo projekte, ki ekonomsko niso izvedljivi, EU pa je od novih članic v okviru pristopnih pogajanj zahtevala zaprtje več jedrskih elektrarn - vse jedrske elektrarne v novih članicah razen JE Krško v Sloveniji so bile dograjene z nekdanjo sovjetsko oziroma rusko tehnologijo -, čeprav so nekatere za polovico ali še več mlajše od britanskih, ki so najstarejše v Evropi.

Te nove članice bodo prihodnjih 5 do 7 let imele pomanjkanje električne energije, dokler ne bodo dogradile nadomestnih. Litva namerava dograditi novo jedrsko elektrarno, preostale so prisiljene od Gazproma kupovati dodatni plin. V Bruslju je zaradi tega zdaj slišati pritožbe o preveliki energetski odvisnosti EU od Rusije. To je problem, ki si ga je Bruselj sam naredil, na povsem političen način, zato odgovornosti naj ne prelaga na Rusijo, ni bil prav nič diplomatski Vladimir Chizhov.

V Bruslju so začeli govoriti tudi o enotni evropski politiki do Rusije. To zahtevajo članice, ki si prizadevajo za strateško partnerstvo z Rusijo, na čelu te skupine je Finska. Po veleposlanikovih besedah je predsednik finske vlade Matti Vanhanen novembra 2006 kot predsedujoči svetu EU v petek zvečer na hitro odpotoval v eno od članic na vegetarijansko večerjo - šlo je za Poljsko zaradi ruskega embarga za uvoz poljskega mesa op. p. -, a ni pomagalo, saj Chizhov še zmeraj čaka, da na nasprotno stran mize sede pogajalec evropske komisije s potrjenim mandatom za začetek pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu. Rusiji se po veleposlanikovih besedah nikoli ni in se tudi zdaj ne mudi. Je pa očitno, da je EU talec nacionalnih interesov nekaterih članic. Rusija si zato želi, da bi pogajalec evropske komisije imel širok mandat brez različnih izjem, aneksov in podobno.

Trenutno sta EU in Rusija v času politične tranzicije. Ruska bo končana v manj kot mesecu dni, evropska pa se bo zaključila z ratifikacijo in uveljavitvijo lizbonske pogodbe. Rusija si na strani EU ne želi le novih oseb, ampak tudi nove vizije, ki zdaj včasih manjka. Ko bo EU prešla od drobnih tem do vizije, bo lahko zanesljiva partnerica, ugotavlja Chizhov.

Poljska poslanka v evropskem parlamentu Urszula Gacek je v okviru razprave o energetskih odnosih opozorila, da so vse države, ki sodelujejo v projektu gradnje plinovoda Nabucco - prek njega naj bi EU mimo Rusije dobivala plin iz Srednje Azije -, razen Romunije, ki so jo obšli prek Srbije, podpisale tudi sporazum o gradnji južnega plinovoda (South Stream), “ki je povsem ruski projekt”. Gackova je tudi opozorila, da že šest let ni napredka pri pogajanjih med EU in Rusijo o energetski listini, ruska oblast je v začetku aprila določila pridobivanje in prodajo nafte in plina za strateška sektorja, kar pomeni, da jih je protecionistično zaščitila pred vlaganji tujih podjetij. Rusija mora po poslankinih besedah sprejeti recipročnost, obojestransko odprtost, kajti nekatere članice EU bodo “asimetrične odnose na področju zanesljive oskrbe z energijo” zelo težko sprejele. “EU mora igrati kot orkester, zato bi bilo dobro, da bi mu Rusija prisluhnila, čeprav ne vem, če bo evropska energetska politika za ruska ušesa kdaj zvenela kot glasba,” je veleposlaniku odgovorila Urszula Gacek.

Gunnar Wiegand, direktor na evropski komisiji, ki čaka na mandat držav članic za pogajanja z Rusijo, je veleposlaniku Chizhovu zagotovil, da EU pri odnosih z Rusijo ne načrtuje sprememb, kakršne v ZDA obljublja Barack Obama, pričakuje pa spremembo sloga. Dmitrija Medvedjeva bo sodila po dejanjih, ne besedah, “besede so kot glasba, ki nam omogoča slišati spoštovanje zakonov”, je dejal visoki uradnik evropske komisije. Obe strani sta po Wiegandovih predolgo časa imeli prevelika pričakovanja, zato se je treba bolj osredotočiti na napredek in se dela lotiti bolj pragmatično. Ko je omenil vrednote, je povedal, da morata EU in Rusija druga drugo videti takšni, kot dejansko sta, ne tako, kot bi si želeli, da bi druga stran morala biti. To pomeni, da je Rusiji treba priznati, da je na poti demokracije in spoštovanja človekovih pravic, da bo implementirala mednarodne zaveze, Rusija pa mora priznati, da EU nima več 15 ampak 27 članic.

Na področju energetike pa gre za medsebojno soodvisnost. “Enako kot lahko rečemo uboga EU, ker je tako odvisna od ruske nafte in plina, je mogoče tudi reči, uboga Rusija, da je tako zelo odvisna od EU, ki je njen največji trg in na njem lahko doseže najboljše cene. Kar 40 odstotkov energije EU kupuje pri podjetju Gazprom, a hkrati Rusija 60 odstotkov izvoza opravi v EU,” je našteval Gunnar Wiegand.

Udeleženci razprave so se strinjali, da s sklenitvijo novega strateškega sporazuma ne gre hiteti in ga za vsako ceno zaključiti do konca leta, da bi si Francozi lahko obesili okrog vratu medaljo. Bistvena je vsebina, so soglašali.

Zunanjetrgovinska menjava med EU in Rusijo na letni ravni zdaj znaša 230 milijard evrov, evropska podjetja imajo na področju energetike v Rusiji 10 krat več vlaganj kot ruska v EU, razmerje je 30 proti 3 milijarde evrov, zato ni mogoče več govoriti o recipročnosti, ugotavlja Vladimir Chizhov. Južni plinovod in Nabucco po njegovih besedah nista konkurenca. “V EU poraba energije narašča, zato potrebuje oba plinovoda, Zahod, ne EU, se mora odločiti, ali bo od Irana kupoval plin ali ga bo bombardiral,” je v svojem slogu zaključil razpravo ruski veleposlanik Chizhov. O Balkanu in Kosovu niso rekli niti besede.

Objavljeno pod svet | | Print This Post |


ni odzivov na “EU novemu ruskemu predsedniku obljublja več pragmatizma”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Energetsko partnerstvo JV Evrope in Rusije brez Slovenije

Rusija je pripravljena nadaljevati energetsko sodelovanje in partnerstvo z državami Jugovzhodne Evrope ter regijo in Evropo še naprej oskrbovati z energenti, je v Zagrebu, na energetskem vrhu držav Jugovzhodne Evrope, dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Območje Jugovzhodne Evrope je za Rusijo očitno eden pomembnih trgov za vlaganja in za prodajo nafte in plina. Če ne [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Ekonomski izziv za Medvedjeva in Putina - kako uporabiti znanje

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in predsednik vlade Vladimir Putin vodita državo, ki ima deseto največje gospodarstvo na svetu, njen bruto domači proizvod glede na kupno moč ustreza 16 odstotkom primerljivega BDP v Evropski uniji. Rusija je tretja največja zunanjetrgovinska partnerica EU in četrta največja zunanjetrgovinska partnerica držav evroobmočja - na tretjem mestu je pri uvozu [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Nas res čaka nova hladna vojna?

Rusija bo revidirala svojo vojaško doktrino, »ki bo upoštevala večji pomen vojske v globalni politiki«, napoveduje svet za nacionalno varnost. Da Rusija ne bo mirno gledala, kako ZDA v okviru Nata gradijo raketni ščit na Poljskem in Slovaškem, je ruski predsednik Vladimir Putin opozoril že februarja na varnostni konferenci v Münchnu. Američanom je zabrusil, da [...]

| Print This Post | 2 odziva »



Kremelj ima le dva prijatelja - nafto in plin

Ostre besede so letele po nedavnem vrhu EU-Rusija v Samari. Ruski predsednik Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel kot predsedujoča EU, in predsednik evropske komisije José Manuel Barroso so se razšli brez dogovora (tukaj in tukaj). Dmitri Trenin, namestnik direktorja inštituta Carnegie Moscow Center, razlaga, da se v zadnjih 17 letih ni spremenila le Rusija, spremenila [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Po Sarkozyju še Poljaki Ljubljani krojijo dnevni red vrha EU

Poljska hoče imeti v okviru EU čim večji vpliv na vzhodne sosede, zaradi tega skupaj s Švedsko predlaga pobudo o vzhodnem partnerstvu. Na jugu ima EU sosede Evrope, na vzhodu pa evropske sosede. Med njimi je pomembna razlika. Sosede Evrope nimajo možnosti, da kdaj postanejo članice EU, evropske sosede na vzhodu pa jih imajo. Bistvo [...]

| Print This Post | 2 odziva »

 arhiv

 koledar

april 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« marec   maj »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

 razgledi.net