Nova evropska pravila za označevanje živil
darja, četrtek, 17. april 2008Potrošniki zahtevajo več informacij o živilih, pravi Robert Madelin, generalni direktor direktorata za zdravje in varstvo potrošnikov na evropski komisiji. Politiki pa morajo odločiti, katere informacije objaviti, kje in kakšne označbe uporabiti. Evropska komisija je februarja objavila predlog sprememb označevanja živil, ki je zdaj v razpravi in usklajevanju na svetu EU in v evropskem parlamentu, saj je zanj predviden postopek soodločanja.
V razpravi, ki jo je organizirala organizacija Friends of Europe, je Mandelin dejal, da je treba potrošniku na embalaži navesti informacijo, ki jo razume, zaradi tega ni dovolj samo napisati, koliko soli, sladkorja, kalorij in podobno vsebuje posamezno živilo, ampak ga je treba tudi izobraziti, da bo vedel, kaj posamezne oznake in vrednosti pomenijo.
Evropska komisija države članice zato poziva, naj poskrbijo za ustrezno izobraževanje, kaj je zdrava hrana, kako se pripravi, zakaj ni zdravo jesti preveč sladko, slano hrano in podobno. O tem je treba poučiti predvsem učence v osnovnih šolah, so prepričani na komisiji. Več razpravljavcev se je s tem predlogom strinjalo, saj ugotavljajo, da neustrezno hrano kupujejo predvsem ljudje iz nižjih slojev, ki niso izobraženi, ti ljudje večinoma ne kuhajo sami, ampak kupujejo pripravljeno hrano. Predvsem nesprejemljivo je, so opozorili, da ponekod v šolah otrokom za malico dajejo pico in podobno hrano.
Povezava med izobrazbo in debelostjo vendarle ni tako preprosta, debelih ljudi je več kot neizobraženih, tudi izobraženi ljudje so debeli, je bilo prav tako izpostavljeno v razpravi. Prav tako ne gre posploševati porehranjevalnih navad ljudi, saj imajo prebivalci držav članic različno tradicijo, prehranjevalne navade in jedo različno hrano. Pomembno vlogo pri odločanju ljudi, katero hrano kupijo, imajo oglasi, katere znamke in vrste hrane jim podjetja ponujajo na televiziji, v časopisnih oglasih, na spletu.
Ker evropska komisija želi zagotoviti boljšo izbiro in potrošniku noče prepovedovati nakupa določenih živil, se ni odločila za označevanje z barvami, ki ga poznajo v Veliki Britaniji - rdeča: ni zdravo, rumena: sprejemljivo, zelena: zdravo. Namen komisije je z informiranjem potrošnikov zmanjštati število preveč debelih ljudi, je pojasnil Robert Mandelin. Veliko ukrepov za boj proti debelosti ljudje po njegovih besedah že izvajajo, več se gibljejo, pazijo kaj in kako jedo. Evropejci danes že jedo bolj zdravo, kot so jedli pred petimi leti, ugotavljajo na evropski komisiji.
Poslanka evropskega parlamenta Dorette Corbey je dodala, da boljše oznake niso dovolj, poskrbeti je treba tudi, da bodo živilska podjetja proizvajala bolj kakovostna živila. Po njenih podatkih največ potrošnikov pred nakupom preveri rok trajanja, na drugem mestu je število kalorij, tretja informacija, ki jih najpogosteje zanima, so opozorila, ali živilo vsebuje kakšne alergene in druge snovi, ki jih zaradi različnih bolezni nekateri ljudje ne smejo uživati.
V imenu živilskih podjetij je predstavnik Unileverja Dick Toet dejal, da podpira navedbo priporočljive dnevne vrednosti, ta podatek potrošniku pove, kakšno količino je priporočljivo na dan zaužiti. Iluzorno je pričakovati, da bi s prepovedovanjem dosegli, da ljudje določenih živil ne bi več kupovali.
Willemien Bax iz Evropske zveze za varstvo porošnikov (Beuc) je opozorila, da morajo biti oznake enostavne. Potrošniki imajo za nakup v trgovini v povprečju le pol ure časa. Informacije morajo biti na sprednji strani izdelka. Navedba priporočljive dnevne količine je lahko zavajajoča, ker ljudje ne vedo, koliko posamezne sestavine so v tistem dnevu že pojedli z drugo hrano. Danski svetovalec Nielson Kasper Thormod pravi, da je treba na etiketi navesti tudi pozitivne informacije, ne samo tisto, kar je škodljivo za zdravje in povzroča debelost. Eden od razpravljavcev je spomnil, da je treba sprejeti tak sistem, ki bo živilska podjetja spodbujal k inovacijam in proizvodnji kakovostne in zdrave hrane, okus, kaj in koliko bo jedel, pa gre kar prepustiti vsakemu posamezniku.
Evropska komisija namerava januarja 2009 objaviti še predlog predpisa za označevanje hranilne vrednosti živil (malo maščob, veliko balastnih snovi…) in za navedbo informacije o vplivu na zdravje (krepi odpornost organizma, znižuje raven holesterola…). Strokovno mnenje kot pomoč pri pripravi tega predloga je marca predstavila Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Evropska komisija ugotavlja, da je treba predpisati natančnejše in enotne standarde in merila za tovrstno označevanje živil in preprečiti zavajanje potrošnikov. Proizvajalci namreč za vse več živil oglašujejo, kako ugodno vplivajo na počutje, zmanjšujejo holesterol, povečujejo odpornost in podobno. V EFSA pojasnjujejo, da so pripravili strokovne kriterije, na podlagi katerih je mogoče določiti hranilno vrednost živila in označiti vpliv na zdravje.
Do januarja 2010 bo evropska komisija po podatkih EFSA pripravila še pozitivno listo oznak, kot je recimo »kalcij krepi vaše kosti«. Zdaj še zbira predloge iz držav članic, predlog liste pa bo poslala v presojo izvedencem EFSA v tretjem četrtletju letos. Na tej listi bodo oznake o vplivu posameznih snovi in živil na rast in razvoj organizma, izboljšanje telesnih, duševnih in vedenjskih funkcij in odzivov, ne pa tudi oznake za zmanjšanje rizikov za bolezni, pa tudi ne oznake o vplivu posameznih snovi na razvoj in zdravje otrok.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo |
|
|





> Evropejci danes že jedo bolj zdravo, kot so jedli
> pred petimi leti, ugotavljajo na evropski komisiji.
To je pa zelo spodbudna novica.
Verjamem, da bo natančnejše označevanje (npr. kolikokratnik dnevne potrebe po soli je v eni sami pizzi) še izboljšal odločitve nas potrošnikov.