Skupina 400 strokovnjakov in politikov v študiji, ki jo je podprl Unesco, zahteva spremembo sistema pridelave hrane. Bolje je treba ščititi vire, uporabljati bolj trajnostni način kmetovanja, kot je recimo pridelava hrane na lokalni ravni. Uporabljati je treba več naravnih in bioloških metod kmetovanja, kot sta kolobarjenje in naravno gnojenje.

Production measures create the conditions for food security, but they need to be looked at in conjunction with people’s access to food (through own production, exchange and public entitlements) and their ability to absorb nutrients consumed (through adequate access to water and sanitation, adequate nutrition and nutritional information) in order to fully achieve
food security.

Industrijsko kmetijstvo z monokulturami in inteznivno uporabo pesticidov je doseglo mejo, ugotavljajo avtorji študije. Časa za spremembe ni veliko. Poročilo svari tudi pred uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Biotechnology has always been on the cutting edge of change. Change is rapid, the domains involved are numerous, and there is a significant lack of transparent communication among actors. Hence assessment of modern biotechnology is lagging behind development; information
can be anecdotal and contradictory, and uncertainty on benefits and harms is unavoidable. There is a wide range of perspectives on the environmental, human health and economic risks and benefits of modern biotechnology, many of which are as yet unknown.

Povzetek študije je podpisalo 54 držav, med njimi ni Slovenije, iz EU pa so v skupini, ki so jo oblikovali leta 2002 v Johannesburgu na razvojnem vrhu, Finska, Francija, Irska, Poljska, Romunija in Švedska. ZDA, Kanada in Avstralija so povzetek študije podpisale s pripombami. ZDA in Kitajska sta imeli največ pripomb k poglavju o gensko spremenjenih organizmih.

Francoski kmetijski minister Michel Barnier je predlagal, da bi EU morala na prehransko krizo odgovoriti s protekcionizmom.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |