Zakaj nadzornika trga ne zahtevata prevzema Mercatorja
vojko, torek, 15. april 2008Skladno s strmoglavljanjem tečajev na ljubljanski borzi se poglablja presunljivost skrbi različnih modrecev za male vlagatelje in usodo njihovih prihrankov oziroma sposobnost odplačevanja posojil, ki so jih morebiti najeli za nakup vrednostnih papirjev. Nevarnosti, da bi omenili vprašanje tovrstne zadolženosti ‘velikih vlagateljev’ in z njo povezane kreditne izpostavljenosti domačih (državnih) bank, se ti analitiki in izvedenci skrbno izogibajo, videti pa je, da tudi ‘velikih’ medijev ne zanima. Dolgoletne izkušnje mi pravijo, da bi se odgovor iz, denimo, Merkurja, Pivovarne Laško, Petrola, Istrabenza, Infonda Holdinga … in NLB ali NKBM glasil, da s servisiranjem posojil nimajo nobenih težav, da to ne obremenjuje sprotnega poslovanja in da je stopnja zadolženosti oziroma izpostavljenosti (daleč) pod ravnijo obvladljivega.
Kakor je razvidno iz lani julija objavljenih grafov, se je nagla rast slovenskih blue chipov začela nekako lani ob tem času, vrhunec pa dosegla prav julija oziroma pozno avgusta lani.
vrednost delnic Istrabenza, Petrola, Mercatorja in Pivovarne Laško (modro) v primerjavi z vrednostjo indeksa SBI20 (oranžno) med 14. aprilom 2007 in 14. aprilom 2008
vir: ljse.si
Včeraj je ljubljanski indeks SBI20 padel pod vrednost izpred leta dni, z njim pa je tudi večina vrednostnih papirjev, ki ga sestavlja, že cenejša kot lani aprila. V tem času se je zgodilo nekaj velikih (ne le menedžerskih) prevzemov ali nakupov velikih deležev (glej zgoraj), po podatkih Banke Slovenije so se močno povečala posojila iz tujine v slovenske banke (v zadnjem lanskem četrtletju je priliv dosegel tretjino celoletnega, s 3,4 milijarde evrov pa so bila skoraj dvakrat višja od tovrstnih posojil leto prej), obresti na medbančno izposojo denarja pa so začele naraščati.
Medtem ko so krediti zasebnikov za nakupe vrednostnih papirjev predvsem problem prizadetih, bi bili lahko menedžerski in podjetniški krediti v določenih okoliščinah tudi problem davkoplačevalcev in vseh državljanov. Zanje je šel lep del kreditov, ki sta jih tudi državni banki najeli v tujini, ti krediti pa so neredko zavarovani z - vse manj vrednimi delnicami kupljenih podjetij.
Poglejmo samo primer povezanih družb, ki obvladujejo več kot polovico Mercatorja in bi že pred časom morale dati ponudbo za njegov prevzem. Noben od nadzornikov trga doslej tega od njih še ni zahteval, se pa urad za varstvo konkurence že nekaj časa blagohotno ukvarja s prošnjo Infond Holdinga, naj mu dovoli prodati delež v Mercatorju. Ne vemo, komu in po koliko (če to sploh že ve prodajalec sam), a okoliščine za prodajo padajočih delnic, ki so povrh zastavljene, niso videti ugodne; da bi se Infond Holding iz posla izvlekel brez modric, ni verjetno, koliko domin lahko ob tem podre, pa ni jasno. Na drugi strani pa morda Jani Soršak druge možnosti niti nima. Ne dovoliti prodaje in prisiliti konglomerat družb okrog Pivovarne Laško v prevzem bi (prav tako) lahko zamajalo ne le finančno konstrukcijo tega konglomerata, ampak sprožilo tudi verižno reakcijo v obeh državnih bankah, ki sta podpirali dosedanje prevzeme Laškega in njegovih prijateljskih družb.
Hm, svetovna finančna kriza se s slovenske perspektive kaže kot svojevrstno nadaljevanje vojne med vlado in tajkunsko-političnim povezavami z drugimi sredstvi.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo | 
| 
|
Izogibanje in molk velikih medijev, ki jih omenjas, me spominja na amerisko krizo. Pol leta so borzniki, analitiki in drugi modreci govorili, da problem sploh ni resen, da bo vse kmalu koncano. Zdaj pa so vsi veliki mediji polni katastrofalnih svaril natanko tistih modrecev, ki prej niso videli nikakrsnega resnega problema. Problema ni vec mogoce prikriti, povsod po svetu ljudje izgubljajo premozenje, stanovanja, vse vec je napovedi o ukinjanju delovnih mest, davkoplacevalci resujejo pred propadom tudi zasebne banke. Nekaj casa je problem mogoce ignorirati, ker to ni resitev, pac kasneje s toliko vecjo silo bruhne na dan. Ce bo slo po scenariju ameriske krize, bo problem slovenskih bank zaradi financiranja spornih menedzerskih odkupov in prevzemov z vso silo izbruhnil prav pred jesenskimi volitvami.
Spoštovani,
V objavi z naslovom “Zakaj nadzornika trga ne zahtevata prevzema Mercatorja” avtor objave postavlja vprašanje, zakaj Urad RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju: UVK) ne zahteva objave prevzema Mercatorja s strani konzorcija, ki je uspešno prevzel Pivovarno Laško.
UVK v skladu z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence ne more naložiti objave prevzema oz. prevzema na podlagi Zakona o prevzemih. Takšne pristojnosti UVK preprosto nima. Poudariti pa velja, da je UVK že pred časom po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje skladnosti koncentracije (prevzema) Mercatorja s strani nekaterih oseb, ki se pojavljajo v konzorciju prevzemnikov Pivovarne Laško. Ta postopek je bil uveden še preden je bila dana ponudba za prevzem Pivovarne Laško. Prav tako je v teku postopek presoje skaldnosti koncentracije (prevzema) Pivovarne Laško s pravili konkurence. Povedano drugače, UVK je v skladu s svojimi pristojnostmi uvedel ustrezne postopke, verjetno pa bodo tudi druge inštitucije postopale v skladu z njihovimi pristojnostmi.
S spoštovanjem,
J.Soršak
v.d. direktor UVK
ja, z odpisom dolgov vendarle,.. tako kot povsod, kakšen bo res malo bivakiral, zidali pa bomo še naprej. nove množice prihajajo, ki rabijo hipotekarne kredite in delnice za otroke,.. hej, pravzaprav mi kar gre “razmišljaj kot ekonomist” in tudi ekonomist omenja poeta (res malo čudaškega pa vendarle).
Vojko,
odličen komentar! Meni se ob teh zapletih poraja asociacija na kislo grozdje. Če si je namreč vlada (kabinet predsednika vlade) želela zagreniti življenje “tajkunski” združbi, ki jo (ga) je tako grdo izdala v poslu Mercator-za-Delo, ji (mu) to zdaj gre navidez kar dobro od rok. Laškemu sedanja poglabljajoča se finančna kriza, milo rečeno, ne gre na roke. Toda nasmešek maščevalca je lahko bolj grenak kot ne. Kajti če pade Laško (Merkur, Istrabenz itd.) padeta tudi obe državni banki.
Neron, ki je bil tudi lirična duša, je takrat 18. julija leta 64 AD ob gorečem Rimu brenkal na liro (pravi zgodovina, čeprav resnici na ljubo ne navaja dokazov za to). S čim si bo potešil sladko - grenke bolečine veliki Maščevalec?
Nič besed pa o zakonu, ki prepoveduje nakupovanje delnic preko zadolževanja z delnicami? In kako so nekateri temu demagoško nasprotovali? Ne paše v kontekst?
Seveda ne. Podobno kot ne paše v kontekst zavzemanje za čim hitrejšo liberalizacijo finančnih storitev ter bluzenje o hedge skladih kot dejavnikih stabilnosti na finančnih trgih in odpravljanju regulacije.
“Hm, svetovna finančna kriza se s slovenske perspektive kaže kot svojevrstno nadaljevanje vojne med vlado in tajkunsko-političnim povezavami z drugimi sredstvi.”
Svetovna finančna kriza se v Sloveniji kaže na povsem enak način kot drugje v svetu. Banke po vsem svetu so zaskrbljene zaradi vse slabše kvalitete svojega portfelja (pač se obeta nižja gospodarska rast), večina svetovnih borz, posebej tistih v “emerging markets”, je pod pritiskom (pač se obeta nižja gospodarska rast, kar še niža kvaliteto portfelja bank), vse skupaj pa rezultira v pomanjkljivi kapitalski ustreznosti. Če so ameriške banke reševali bližnjevzhodni državni skladi, zakaj je potem dokapitalizacija NLB tak problem? Seveda, Boško Šrot, roparski baron, etc …
Kontekst sprememb zakona (o prevzemih, če se ne motim), je nekako naslednji: ko si je dobri dve leti prej državnima skladoma zahotelo pod nujno prodati razmeroma velika deleža v razmeroma velikem podjetju, sta (jima) bila za kupca izbrani podjetji, ki sta posel financirali s takšnimi ali drugačnimi posojili oziroma zastavo kupovanih delnic. Za to, kako se nakup financira, sta prodajalca vedela, prav tako pa njun lastnik, torej država v podobi pristojnih članov in visokih uradnikov. Motilo to dejstvo ni nikogar. V manjših razsežnostih se je podobna zgodba odvila še nekajkrat prej in pozneje, veselice pa je bilo konec, ko so se ‘partnerji’ sprli. Eni so v tem sporu mutirali v ‘tajkune’, drugi v njihove ‘iztrebljevalce’. Pa smo dobili zakonsko novelo v kontekstu.
Klin, nimaš pojma.
Vojko, sprenevedaš se. Zgoraj si napisal: “Zanje je šel lep del kreditov, ki sta jih tudi državni banki najeli v tujini, ti krediti pa so neredko zavarovani z - vse manj vrednimi delnicami kupljenih podjetij.”
Takšni slabi krediti po noveli zakona ne bi bili možni. Ampak ob predlogu novele si verjetno pisal v drugem kontekstu, iz katerega pa zdaj ne zmoreš ven. Težko je priznati, da je ta vlada kaj dobrega predlagala in naredila. Pretežko.