Trgovanje s koprskimi občinskimi zemljišči - primer Markovec
barbara, ponedeljek, 14. april 2008Konec marca je koprski mestni svet po hitrem postopku sprejel odlok o podrobnem načrtu stanovanjske zazidave Markovec-Žusterna. Zaradi neverjetno hitrih postopkov bo lahko podjetje Zena kot lastnik dobrega hektara zemljišč kmalu začelo z deli, ki naj bi bila zaključena novembra leta 2009. Samo na območju A in B je predvidenih 250 stanovanj, z območjem C pa čez 500. Krajevna skupnost Žusterna je k takšnemu načrtu dala negativno mnenje, vendar se vodstvo občine na to ne ozira.
Krajevna skupnost Žusterna je ena največjih v koprski občini, saj šteje čez 7000 prebivalcev. Področje je izredno gosto poseljeno, ljudje pa se soočajo s številnimi problemi. Novogradnjam sicer ne nasprotujejo, želijo pa si, da bi se prej odpravile stare težave, ne pa da se ustvarjajo nove. Tako, recimo, neprimerno kanalizacijsko omrežje ob večjih nalivih povzroča uhajanje fekalno-meteornih vod iz jaškov po cesti, dvoriščih in vrtovih. Vse stanovanjske hiše še vedno nimajo ustreznega vodovodnega omrežja, ceste so preobremenjene, nekatere brez pločnikov, nevarne za pešce in vozila, problematika parkiranja in garažnih hiš se iz leta v leto zaostruje. Poseben problem je preživljanje prostega časa, saj v krajevni skupnosti ni ustreznih igrišč za otroke, rekreacijo, sprehajalnih poti, parkov, kulturnega doma.
Zato po mnenju predsednika sveta KS Žusterna Patrika Peroše nameravana pozidava ni usklajena z urbanističnim načrtom naselja, v njej niso prikazane rekreativne in zelene površine, zlasti pa je neprimerna zaradi infrastrukture. Ob teh problemih pa v ospredje spet prihaja vprašanje, kako se upravlja z občinskim premoženjem, ki se ga najprej poceni proda, potem z zemljišči trgujejo vedno ista podjetja, na koncu pa pristanejo v rokah enega od številnih podjetij v lasti Patrika Ceglarja in Rastka Tomažiča oziroma nizozemske firme Glasstad Hengelo.
Poglejmo kronologijo. Po sklepu koprskega župana je januarja letos Serming postal kupec sedmih hektarov zemljišč na Serminu. Podlaga za to je bil javni razpis s pogojem, da mora ponudnik dokazati, da je lastnik dveh parcel na k.o. Bertoki, kar je lahko storil le Serming, ki se je tako lahko edini potegoval za zemljišče po neverjetno ugodni ceni 86 evrov za kvadratni meter (komunalno opremljenega zemljišča). A Serming je bil na tem območju nekoč tudi sam lastnik . Prav zaradi realizacije gospodarske in obrtne cone Sermin je MOK junija leta 2006 s Sermingom sklenila menjalno pogodbo.
Po njej je Serming občini prodal 10.225 kvadratnih metrov njiv v Bertokih za ceno približno 70 evrov na kvadratni meter, zdaj pa je tam dobil komunalno opremljena zemljišča za 86 evrov. MOK pa je Sermingu v zameno dal prvovrstna zemljišča na Markovcu (k.o. Semedela) s pogledom na morje v skupni izmeri 18.169 kvadratnih metrov. Cena je bila približno 100 evrov na meter, razliko pa naj bi Serming plačal.
Vpogled v zemljiško knjižni izpisek kaže, da Serming ni bil prav dolgo lastnik, saj je novo oblikovano parcelo 701/18 prodal Primorju iz Ajdovščine. Ta pa čez osem mesecev Zeni, d.o.o. Patrika Ceglarja. Podatki ne govorijo, po kakšnih cenah se je prodajalo zemljišče potem, ko njegov lastnik ni bila več občina. So pa na njem že hipoteke. Marca lani za 430.000 evrov in nekaj čez dva milijona evrov, upnik je Volksbank Ljubljana. Druga hipoteka v višini 1,4 milijona evrov je dana na to parcelo in parcelo v Oltri, zastavitelja sta Tomcetes (Patrik Ceglar) in Zena, upnik pa isti. Pri tretji hipoteki iz oktobra lani v višini 1,2 milijona evrov je upnik GPG Inženiring.
V oči pa bode še en podatek. Faktor pozidljivosti na tem območju je bil prej 0,3, zdaj je 0,55, s tem, da v to niso vštete ozelenjene terase in balkonske niše. To pa pomeni, da se je zazidljivost v manj kot dveh letih podvojila in so parcele še pridobile vrednost. Občina jih je s Sermingom zamenjala po vrednosti manj kot dva milijona evrov ali po 100 evrov za kvadratni meter. Zdaj pa naj bi samo komunalni prispevek znašal 162 evrov na meter, občinski svet pa je na predlog župana Zeni celoten komunalni prispevek znižal na 878.404 evrov.
S parcelami, ki jih koprska občina poceni odtujuje iz občinskega premoženja, se torej kar lepo trguje. Zaradi načina menjalnih pogodb in kasnejših odlokov v prid investitorjem, ki jih uporablja občina, pa se povečuje dvom, da pri tem zasleduje javni interes. Sporen pa je tudi način menjalne pogodbe, ker pri tem ne gre za zamenjavo istovrstne nepremičnine, na kar je že večkrat opozorila Kosova komisija.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
|
500 novih stanovaj je najboljše, kar se lahko zgodi okolici Kopra, Ljubljane in drugih urbanih centrov. Je pa lepo, če je ta igra vsaj malo transparentna. Ne bi mogli z lokalci narediti kakšne kompenzacije (vlaganja v infrastrukturo), ali kaj podobnega? Res bi bila škoda, da bi kaj blokiralo 500 novih stanovanj.
Tudi tako lahko gledamo na stvari, a seveda zelo kratkovidno. Mislim, da je poanta Barbarinega teksta nekje drugje.
Saj vem, da je moje razmišljanje zelo po domače. Ampak takšna škoda je teh stanovanj; lokalci pa so sami izrecno izpostavili, da rabijo novo kanalizacijo…
Nina ima prav, da je poanta mojega teksta drugje.Vendar tudi iz zornega kota novih stanovanj še zdaleč ni vse idealno. Najprej bo v naselju z vrsto infrastrukturnih težav, ki so skoraj brez športnih in rekreacijskih površin, zrasla izredno gosta pozidava brez zelenja. Obstoječe težave se bodo torej samo povečale. Žal si teh stanovanj tudi ne bodo mogle priviščiti mlade družine in številni domači prebivalci, ki sanjajo o novem stanovanju. Stanovanja bodo namenjena trgu po tržni ceni, zato se ljudje na Markovcu seveda sprašujejo, kdo bodo njihovi sosedje: vikendaši, priseljenci, tujci?
Če ne zvišamo ponudbe, si mlade družine ne bodo mogle privoščiti čisto nobenih stanovanj, zato vsako dodatno stanovanje šteje. Če trdite, da jih bodo kupovali bogataši, potem ne morejo biti hkrati tako slaba.
Osnoven način, da stanovanja pocenimo je, da jih čimveč zgradimo in ponudba preseže povpraševanje - posledično pa cena pade. Nobene druge realne možnosti ne vidim (neprofitna stanovanja in drugi “grand” državni projekti, katerih računica se preprosto ne izide in so le sanje centralnih planerjev izključeni).
Blokada 500 stanovanj se bo seveda regiji in mladim še kako poznala (recimo eni generaciji bodo šle vsaj 2 leti življenja).
Akcije so pač stvar odločitve raznih “civilnih iniciativ”. Sodne akcije ne bodo nujno uspešne, bodo pa blokirale stanovanja. Zato pravim, da je kakšna poravnava v smislu lokalci dobijo svoje od graditelja zato, da ga pustijo pri miru - morda smiselna rešitev. Dejstvo je, da se upori lokalcev večinoma dogajajo zato, ker imajo svoje finančne interese in zato, ker bi radi sami večji del pogače - še niti en se ni zgodil zato, ker bi radi prosti trg in transparenco. Žal.
kako to meni diši po odpisu tisoč miljard dolarjev (na papirju) posojil v ZDA, pa vrtoglavih številk v Španiji in,.. pa saj se gradi kot blesavo -odzadaj pa seveda nič presvetlega in vzvišenega trga - napihovalci cen, ki z bančnimi krediti (zopet vtenje sistema, ki mora denar plasirati) pokupijo zemljišča. ponujajo tistim, ki itak že imajo ter vlagajo,.. prostora pa ni - hudiča, a je nekaterim res samo to jasno, da so zakoni zato, da jih družina Popović in njim podobnim “znajdi se” od pamtiveka nekaznovano in za davkoplačevalske nagrade brutalno izkorišča. mlade družine in njihovo izumiranje je demagogija, ki jo vsi radi beremo. Rak je nespoštovanje pravne države, urbanistični genocid nad okoljem (pa vsi tulijo po Brdu o gozdovih in ozelenitvi evropskih mest, ki so pregrete spake) in nobenih pravil igre.. Če bi svet bil idealen bi mogoče laghko govrili tudi o možnosti delovanja tržnih mehanizmov - od tega smo za celotno osem milijardno človeško družbo na planetu z njegovo majhnostjo vred, daleč. Vse ostalo je ceneno poigravanje s tistim, kar vsi kupijo - mladi in v imenu mojega otroka lahko,.. ne ne moreš, zato ker s tem stopiš v svobodo drugega, vsaj to in zato potrebujemo jasna pravila igre in njihovo izvajanje.
Jaz sem predvsem realen in se zavedam, da je onstran civilnih iniciativ skoraj vedno kakšen finančni interes; argumenti pa so pogosto potvorjeni in pretirani za potrebe dramatizacije. Ne trdim, da je v tem primeru tako - vem pa da je tako npr. na Krasu, kjer se iz oddaje v oddajo bolj kažejo pravi vzroki blokade stanovanjskega naselja - staroselci hočejo a) višje cene lastne nepremičnine, b) možnost da njihovi otroci pokupijo nepremičnine v okolici, c) so preprosto šovinisti do Italijanov, d) se bojijo sprememb.
Ni nujno vedno kriv investitor in zato je lahko koristno, če se v takšnih primerih najprej ljudje poskušajo zmenit in priti skupaj.
Če je kaj narobe, potem se itak ne da nič storiti, zakon je zakon. Kaj pa če ni narobe, in gre stvar na sodišče in se stanovanja dve leti ne gradijo; potem pa se vse skupaj opusti?
V Sloveniji se ta nova naselja vedno tlači v že natrpana naselja. Potem pa sledi prometni kolaps, pa ni nobenih površin za prosti čas, pa ni prostora za prizidek k osnovni šoli itd. Naša mesta pa zaradi tega postajajo betonske džungle.
Tu se pa moram strinjati. Odkar smo sprejeli to zakonodajo proti razpršeni gradnji imamo zoprnije vsakič, ko želimo razširiti kakšno vas. Lahko bi preprosto naredili čisto nov zaselek - spalno naselje - zemlje imamo več kot dovolj za kaj takšnega.