Kakšni so riziki slovenskih bank?
darja, ponedeljek, 14. april 2008Jože v svojem prispevku Reševanje NLB? sprašuje, ali vlada javnost nemara s piarovsko akcijo pripravlja na reševanje NLB, glede na to, da je v sporočilu za javnost napisala »Dokapitalizacija je eden od predpogojev za nadaljnje doseganje izvrstnih rezultatov in ohranjanje visokih mednarodnih ratingov«. Evropski komisar za notranji trg Charlie McCreevy je februarja, sicer zaradi ameriške finančne krize, banke in nadzornike - pri nas sta to Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev - odločno pozval, naj čim prej razkrijejo rizike, ki jih imajo v svojih bilancah.
“Ameriška finančna kriza je pokazala, da so banke prevzele rizike, za katere niso imele ustreznega kapitalskega kritja. Kako je vrhunski menedžment to dopustil? Ali regulatorji - kako so lahko dopustili, da so nekatere manjše banke lahko poslovale brez upoštevanja katerega koli dejavnika tveganja,” je opozoril komisar McCreevy. Od bank je zato zahteval, da morajo takoj objaviti, katere rizike so prevzele. Tudi finančni ministri G7 so se ravnokar zavzeli za izboljšanje upravljanja z riziki, večjo transparentnost, izboljšanje nadzora.
Po analogiji bi podoben ukrep pričakovali od slovenskih bank, ki kreditirajo prevzeme in menedžerske odkupe podjetij na podlagi zastave delnic. Od Banke Slovenije pa bi pričakovali oceno, ali so ti riziki (še) obvladljivi, ali pa davkoplačevalcem grozi nova sanacija bank zaradi prevzemov podjetij v okviru skupine Pivovarne Laško, SCT, Merkurja. Ameriškim, britanskim in nemškim davkoplačevalcem je oblast z reševanjem bank pred bankrotom zaradi hipotekarne krize že segla v žep.
Objavljeno pod k, gospodarstvo |
|
|





kaj se pričakuje, delno razkriva FSF report on enhancing market and institutional resilience, str 49 - 52, v celoti sprejet s strani G7.