Odvetnik Franci Matoz je imel včeraj spet svoj dan, ki je odmeval v javnosti. Na koprsko okrožno sodišče je vložil »ljudsko tožbo za zaprtje Kemiplasa« v imenu koprske občine in 221 občanov, komentiral je razsodbo višjega delovnega sodišča v primeru Etbina Tavčarja, ki mu je kot pooblaščenec Javnega zavoda Kobilarna Lipica dal napačen pravni pouk (a to po njegovem mnenju ni bistvena sestavina odpovedi delovnega razmerja). Jutri pa bo predvidoma Matoz vložil še tožbo Luke Koper proti nekdanjemu direktorju Brunu Koreliču zaradi domnevno prepoceni prodanih delnic leta 2005; zahtevana odškodnina - 722.000 evrov.

Nadzorni svet Luke Koper pod vodstvom koprskega župana Borisa Popoviča je namreč včeraj sprejel sklep, da Franci Matoz vloži odškodninsko tožbo proti Brunu Koreliču zaradi prodaje delnic družbe Autocommerce leta 2005. Luka naj bi delnice od Soda leta 2003 kupila za približno 5,5 milijona evrov in jih čez dve leti prodala za okoli 6,6 milijona evrov. Matoz je na tiskovni konferenci povedal, da uprava Luke skupaj z NS meni, da je bila prodaja nižja od dejanske vrednosti posamezne delnice, saj se je za posamezno delnico ob prevzemni ponudbi Autocommerca čez dva meseca ponujal višji znesek. Primer je preučeval od leta 2006 in ugotovil, da obstaja podlaga za zahtevo odškodnine po sodni poti.

Bruno Korelič za zdaj uradnih izjav o tožbi ne daje, saj v rokah nima nobenih dokumentov, ki bi jih lahko komentiral. Smo pa sami pobrskali po objavljenih podatkih in ugotovili, da je vplivni pravnik in odvetnik Franci Matoz za pridobitev treh podatkov o nakupni in prodajni ceni delnic ter članstvu Koreliča v NS Autocommerca potreboval kar dolga tri leta. Pa še zmotil se je, saj je Korelič svoj mandat v NS zaključil leto dni pred prodajo delnic.

Luka Koper je delnice Autocommerca kupila od Soda leta 2003 kot poslovno naložbo, ker je hotela pridobiti izvozni program mercedesov, saj je bil Autocommerce generalni zastopnik nemškega proizvajalca avtomobilov za države bivše Jugoslavije. Luka si je takrat obetala, da bo imela skozi solastništvo družbe na njene odločitve večji vpliv oziroma, da bo lažje prišla do želenega programa. Ker se projekt ni izkazal za realnega, so delnice čez dve leti prodali: kupili so jih za 4.788 in prodali za 5.500 tolarjev na delnico (ob prevzemni ponudbi se je zanjo ponujalo 6.100 tolarjev). Donos na letni ravni je bil 51-odstoten, kar je bila takrat za Luko najbolj donosna naložba. Delnice Autocommerca v tem obdobju niso bile na trgu, torej niso imele tržne cene, Korelič pa je nadzorni svet zapustil veliko prej, kot je ta začel razpravljati o privatizaciji Autocommerca in menedžerskem odkupu.

Bruno Korelič ob vsem tem razmišlja, da gre verjetno za še en napad Borisa Popoviča, ki mu niso všeč izjave občinskega svetnika in občana Koreliča. Morda ga je razumeti tudi kot predvolilni manever, ki naj bi diskreditiral Koreliča, če bo ta morda med kandidati za državni zbor. Lahko pa bi tako ravnanje Borisa Popoviča povzročilo “povratno tožbo”.

Za osvežitev spomina. Leta 2005 je bila MOK lastnica 928.480 delnic, kar je predstavljalo 6,63 % deleža v lastniški strukturi Luke Koper. Takrat je bila izplačana dividenda na navadno delnico 260 tolarjev, leta 2006 pa 1,09 evra. To bi pomenilo, da je leta 2005 MOK dobila 241.404.800 tolarjev oziroma 1.007.364 evrov dividend. Potem pa je v prvi polovico leta 2006 občina polovico delnic prodala, kljub močnim nasprotovanjem opozicije in argumentiranih razlogih največjega poznavalca med njimi – Bruna Koreliča. Zato je leta 2006 skupni znesek dividende znašal le 508.966 evrov, kar pomeni, da je MOK na račun prodaje delnic samo iz naslova dividend izgubila več kot pol milijona evrov na leto.

Na predlog župana je torej občinski svet odobril prodajo 461.538 delnic Luke za 3 milijarde tolarjev oziroma 12.518.778 evrov. Na ta dan je bila delnica vredna 27,09 evrov. Marca 2008 je bila luška delnica vredna 72,89 evrov, njena najvišja vrednost pa je bila lani celo 113,66 evrov. Razlika v dveh letih nanese kar 21 milijonov evrov.

Boris Popovič je takrat izjavljal, da je bilo bolje zgraditi šolo kot biti lastnik delnic, v dveh letih pa bi lahko glede na razliko v ceni zgradil vsaj še eno šolo. Zanimivo je, da je takrat za financiranje gradnje zdravstvenega in gasilskega doma uporabil lizing.

Če kaj poznam Bruna Koreliča, zdaj resno razmišlja o odločitvi, da bo kot občinski svetnik tožil župana Popoviča, ker je mnogo pod ceno prodal luške delnice in občinski proračun oškodoval za več kot deset milijonov evrov. Franci Matoz pa bo imel spet delo.

Objavljeno pod slovenija | | |