Gensko spremenjene rastline so ušle iz steklenice
admin, četrtek, 10. april 2008GOST razgledi.net
dr. Marko Dolinar
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si
Dokler so bile gensko spremenjene rastline za mejami naše male zelene dežele, je bilo pri nas lepo, tako lepo, kot je le mogoče v malih zelenih deželah. Ko pa je začela skozi vse špranje v Slovenijo vdirati Evropa, se je s to meglo privalila tudi nevarnost gensko spremenjenih rastlin. Zganili so se pridelovalci drobnih jabolk, čemaža in pire, rejci zdravih mesnatih prašičkov in kopunov, nevladniki vseh barv. Ugotovili so, da so gensko spremenjene rastline prenevarne, da bi jih pustili v spočito slovensko grudo. In ker so volitve pred vrati, so resne stranke pregledale ankete javnega mnenja in ugotovile, česa je ljudi strah: gensko spremenjene hrane. Ne bojte se, mi smo z vami, samo podpišite peticijo - gensko spremenjene rastline niso za nas, ker … niso znane posledice gojenja in uživanja gensko spremenjene hrane, ker se bodo tovrstne rastline nekontrolirano razširile po deželi, ker gre za izum pokvarjenih kapitalistov, ker imamo premalo podatkov, ker …
O gensko spremenjenih rastlinah smo v domačih logih slišali precej podatkov z ameriških spletnih strani in pri tem ni bilo pomembno, da je v Evropi dovoljeno saditi samo en tip gensko spremenjene koruze. Nobenega ‘genskega’ paradižnika, krompirja, pšenice, soje ne pridelujejo v Evropi - samo koruzo, ki sama proizvaja strup proti koruzni vešči, zato polj ni potrebno škropiti s pesticidi. Ali se niso pred leti podobno intenzivno borili prav proti nevestni in pretirani rabi pesticidov? Ki onesnažujejo zemljo, podtalnico, se kopičijo v prehranjevalni verigi? Zdaj, ko imamo rešitev, vsaj pri koruzi, pa to kot da ni več pomembno. Zdaj nas je strah genov.
Gensko spremenjena koruza, ki jo je od leta 1998 dovoljeno saditi po poljih v Evropski uniji, ima ob svojih približno 50.000 genih vključen en sam tuj gen. Ta gen izhaja iz bakterije, ki živi v tleh, tudi v spočiti slovenski grudi. Delovanje tega gena uravnava kratek kos DNK iz virusa, ki napada cvetačo. Tudi ta virus bi našli na vrtovih naših babic in tet. Očitno gre torej predvsem za zavore v slovenskih glavah: človek je nenaravno združil, česar narava ni znala ali hotela ustvariti. Kar naenkrat je narava pomembna. Ni pomembna, ko vanjo odmetavamo strupene snovi in gore nerazgradljivih odpadkov, ni pomembno, da z izgorevanjem fosilnih goriv rušimo ravnotežje ogljika, da nekontrolirano sproščamo dušikove spojine … Zanimivo, da zavore ni, ko z enakimi postopki pripravimo organizme, ki proizvajajo zdravila, kakršnih narava prav tako ni znala ustvariti.
Strah pred geni lepo ilustrira podatek iz raziskav javnega mnenja, ki so pokazale, da veliko ljudi misli, da so geni samo v gensko spremenjenih živilih, v ‘normalnih’ pa jih ni. Pomagalo bi, če bi se zavedali, da vsak dan pojemo na milijarde molekul tuje DNK. In ne samo to: vsaka človekova celica ima vgrajeno skozi stotine milijonov let sicer prikrito, a zelo pomembno bakterijo, brez katere ne bi mogli živeti (mitohondrij, ki proizvaja celično energijo). Morda bi bilo dobro tudi vedeti, da je človek skupek več milijard človekovih celic in verjetno še precej večjega števila mikrobnih celic, ki živijo v nas in na nas. En gen iz ene bakterije, ki so ga vstavili v koruzo in deluje na žuželke, ki objedajo rastline, zato ne more spremeniti tega, kar smo, niti ne more škodljivo vplivati na okolje. Predvsem pa ne v primerjavi s pesticidi, ki bi jih sicer uporabili za zatiranje škodljivcev.
Za Slovenijo koruza MON810 ni nevarna še iz drugih razlogov. Prvi razlog je, da so analize pokazale, da bi bilo glede na razširjenost koruzne vešče tako koruzo smiselno pridelovati samo na Primorskem in morda v Spodnjem Posavju, tam pa je koruznih polj razmeroma malo. Drugič, nevarnost, da bi se gensko spremenjena koruza naselila na poljih, kjer gojijo koruzo po ekoloških načelih, je zanemarljiva. Kaže celo, da na slovenskih ekoloških kmetijah sploh ne sadijo koruze in torej ekološki pridelovalci ne bodo mogli niti sanjati o tem, da bi se ‘genska’ koruza zamešala med njihovo neoporečno naravno koruzo, kar bi ugotovili šele budni inšpektorji in jih javno linčali ali pa vsaj kot goljufe namočili v ledeno Vipavo ali Savo. Tretjič, proizvajalec semena MON810 baje zaradi majhnosti tržišča ni zainteresiran, da bi to seme začel prodajati v Sloveniji.
V Evropi je z direktivo določeno, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin redno spremljati in če bi bilo potrebno, bi zaradi pomembnih novih spoznanj, ki bi kazala na morebitno povečanje tveganja, lahko prepovedali nadaljnje gojenje do razjasnitve pomena novih podatkov. Na ta tako imenovani ‘varnostni pridržek’, ki ga lahko izreče minister za okolje, zdaj računajo predstavniki nekaterih strank in nevladnih organizacij, vendar je verjetnost, da bi ga minister v resnici razglasil, zelo majhna, saj je evropska agencija za varnost hrane redno spremljala in komentirala nova spoznanja v zvezi z gensko spremenjeno koruzo in doslej ni našla razloga za odvzem dovoljenja za sajenje in uporabo. Morda pa minister prav tako spremlja ankete in bo v predvolilnem času sprejel drugačno odločitev …
Če bi imel na izbiro polento iz gensko spremenjene koruze, ki je dovoljena za sajenje v Evropi, in polento iz ‘gensko nespremenjene’ (ta izraz je zavajajoč, ker divje koruze, ki bi bila edina morda resnično gensko nespremenjena, nihče več ne sadi), ki so jo redno obdelovali s pesticidi, bi se seveda odločil za gensko spremenjeno. Vendar te izbire sploh nimam, saj v slovenskih trgovinah izdelkov iz gensko spremenjene koruze ni mogoče kupiti. In ker jih ni, jih verjetno tudi nihče ne bo hotel proizvajati. To pa je še zadnji pomembni razlog, zakaj se gensko spremenjene koruze v Sloveniji ni treba nikomur bati.
Objavljeno pod gost razgledi.net, znanost in tehnologija | 
| 
|
Tole je odličen opis Zaresove strategije: “In ker so volitve pred vrati, so resne stranke pregledale ankete javnega mnenja in ugotovile, česa je ljudi strah …”
V pomoč so jim uslužni poptevejevski mediji in gantarjanski strokovnjaki, ki na željo strahove še podpihujejo.
Ja, ervinator, zelo perfidna igra Zaresa, ko pa se bori za pravice tistiih potrošnikov in pridelovalcev, ki želijo uživati in pridelovati neokuženo hrano. Končno se je v Sloveniji o tej problematiki začelo javno in odkrito razpravljati, za kar gre zasluga Zaresu. Po mojem mnenju s tem upravičujejo svoj slogan - nova politika za nove čase. Kdor pa bi rad kakor v preteklosti malikoval t.i. strokovnjake in ljudstvo prinašal naokoli, pa naj dela to drugje.
Klin, za kakšne pravice se bori Zares? Kakšno onesnaževanje? Daj komu drugemu to prodajaj. To je demagogija za njene malikovalce in polpismene. Bori se samo za položaje in pretakanje državnih sredstev v zasebne žepe. Zaresova “nova politika” je aroganca neumnost kraja na način LDSa, le da še bolj intenzivno, še bolj medijsko podkrepljeno, še bolj marketinško zavito v celofan. Znotraj pa še bolj smrdi kot prej.
Ervinator, to preprosto ni res. Klin ima še kako prav. Potrošniki in pridelovalci v Sloveniji imajo pravico, da kupujejo in prodajajo z GSO neokuženo hrano. Zares je odprl debato o tem, kako te legitimne pravice zaščititi. Če je zate ščitenje legitimnih pravic velikega dela prebivalstva Slovenije demagogija, potem si kaj klavrn demokrat. Ampak takšnih je tukaj veliko in kot po naključju vsi pljuvajo po Zaresu. Se jim tresejo hlače zato, ker ne bodo mogli več neukega ljudstva vleči za nos s svojimi pritlehnimi natolcevanji?
Kronik, verjetno imamo potrošniki in proizvajalci prav tako pravico do z GSO okužene hrane, kajneda? Pravzaprav je izraz “z GSO okužena hrana” popolnoma neprimeren in zavajajoč. Tako kot politika Zaresa. Zares.
Zame kot potrosnika je najpomembneje, da je dr. Marko Dolinar kot strokovnjak vsakomur razumljivo razlozil, kaj gensko spremenjeni organizmi sploh so. Dobrodoslo bi bilo se kaksno strokovno mnenje.
Peter, seveda jo imate. A se slučajno Zares zavzema za prepoved prodaje te hrane v trgovinah? EU ima natančna pravila o označevanju teh izdelkov, prepričan sem, da ti bodo v trgovini znali pomagati najti živila z vsebnostjo GSO.
Problem GSO je, da ko enkrat pridejo v okolje, ni mogoče jamčiti, da bo sploh še možno najti živila brez vsebnosti GSO. In ljudje do teh izdelkov nimajo ravno pozitivnega odnosa. Kaj misliš zakaj v ZDA na nalepkah ni mogoče najti podatkov o vsebnosti GSO? Zato ker nekako ljudje ne zaupajo plačancem biotehnološke industrije, ki jih prepričujejo, kako je vse v redu. Monsanto, veliko firmo, ki se ukvarja z GSO, so že večkrat dobili na laži.
@ bumerang: Strokovnjaki so samo strokovnjaki. Minili so časi, ko sta lahko dr. Damijan in dr. Mrkaić zatrjevala, kako so njuna mnenja zgolj strokovna, vse drugo pa je politikantstvo in iracionalna ideologija. Podobno se bo zgodilo tudi z biotehnologi - tako kot je bilo odkazano mesto sociopatološkim gospodarskim ukrepom omenjenih dveh gospodov, tako bodo morali tudi bio znanstveniki sprejeti dejstvo, da živijo v demokraciji, kjer ne vladajo filozofi / znanstveniki kralji.
No, kakor kaže, bo v Sloveniji kmalu vladal filozof, t.j. Gregor Golobič, vendar menim, da od nekoga, ki goji odprt in toleranten demokratičen odnos do politike, ne moremo pričakovati kraljevskega stila. Česar pa ne morem trditi za razne damijane, mrkaiće in druge znanstvenike.
počasi - prvič to je napisal člveok, ki ima doktorat? Das nas poučuje, da obstajajo geni ali kaj? na razgledih?
Spoštovani doktor - gre za izjemno ozek, po moji oceni kar “fah idiotski” opis, ki v uvodu ne predstavi problema, ne podaja primerljivih pogledov po svetu, ne razloži doseškov, ne pove vseh dimenzij, ko se preprosto podpiše pod tezo, da se v zeleni (?) deželici stare mame bojijo genov, ne pove čemu genetsko spreminjati rastline (zakaj poseči v evolucijo), zakaj toliko razprave o koruzi, če sami takoj zanikate, da bi opisano modificirano koruzo sploh bilo kakorkoli smiselno na naših poljih pridelovati,.. in ker je problem voden čez tekst tako ozko brez vsake družbene dimenzije, seveda ne gre pričakovati zaključkov in razumljivega rezimeja.
Še bolj se čudim komentarjem, ki ploskajo ne, da bi vedeli zakaj - verjetno zato ker so navdušeni nad predponko dr..
Da bi lahko o temi razmišljal, mi manjka zakaj to počnemo? Ali moramo nahraniti mogoče osem milijardno populacijo, ki nezadržnao raste na planetu? Ali je obdelovalne zemlje, rzaraid nakupovalnih središč, brezkončnega asfalta in črnih streh čedalje manj in je bo tudi v bodoče na račun novih logističnih centrov, novih milijonov tovornjakov, ki bodo podpirali turizem nepreglednih množic na morje s terminali vseh vrst? Ali bo omenjena koruza bolje prenesla čedalje daljša obdobja suš, izjemnih vročin in močnih ujm, ki jo povzroča bedasto sekanje gozdov za kurjenje in pridelavo biogoriv druge generacije? kako gre to v kontekst ohranjanja divjhe jega življenja- kot naravoslovec z akademsko najvišjim nazivom, si po etiki znanstveno-raziskovalnega dela težko zagovarjate genocid nad divjim življenjem? A bo ta koruza res pomenila manj in ne več pesticidov, ker je plevel na njih bolj odporen je potrebno škropiti bolj in narediti npr. koruzo na to povečano koncentracijo pesticida odporno, npr.? A lahko kot človek, ki uporablja znanstveno-raziskovalni eksperiment zanemarite zaključke, ki so v družbi zaradi druge manifestacije delovanja razuma (religija)? A je v vašem zapisu nujen znanstveni dvom (znanost nikoli nič ne govori zagotovo, pove samo, da je verjetnost tega kar trdi večja ali manjša, edino kar je zagotovo je religija, tukaj ni dvoma)?
Zapis jepo moji skromni oceni neslana nadutost - pa ne zaradi koruze, temveč zaradi a priori prepičanja, da govorite tepcem, ki jih je treba naučiti kaj so geni. Pri tem pozabljate na vso kompleksnost problematike trenutnega bivanja na planetu, ki je eksplozija rasti prebivalstva na planetu in genocid nad divjim življenjem. Pometate, kot lokalni župan, ko spreminja prostorski plan za gradnjo hiper logističnih centrov s stotinami uničene pridelovalne zemlej za poljšine, ki so primerne času, kraju in spremembam, ki se dogajao. In če to ni koruza je lahko kaj drugega, bi parafraziral meteorologa Velkavrha, kii nam ob vremenu mimogrede namigne, da bi lahko svoje početje spremenili glede na okoliščine in ne, da jih poskušamo trmoglavo na tuji račun spremeniti.
Upam, da bom saj jaz bral še kakšen vaš zapis, ki bo problematiko zares osvetlil v večih dimenzijah in, da so tisti, ki komentirajo sposobni razmisliti čez, meni je važno, da je na polici hipermarketa ceneje. Res fajn novoekonomska logika.
“Če je zate ščitenje legitimnih pravic velikega dela prebivalstva Slovenije demagogija, potem si kaj klavrn demokrat.”
Poanta je, da Zares ne počne tega, ampak že obstoječe pretirane strahove še razpihuje, in to zgolj z namenom svoje politične promocije. Isti princip kot pri Miloševiću - in srbskih akademikih (SANU).
No, primerjati politiko Zares, ki temelji na odpiranju javne razprave o žgočih temah sodobnosti, s fašistično, nacionalistično in v preteklost zagledano politiko Miloševičevega režima je res pritlehno. Samo še čakam, da prileti kakšen oboževalec Ane Jud in začne s peno na ustih nabijati o gauleiterjih.
Leta 1988 sem Miloševićevim malikovalcem razlagal podobne stvari. Čeprav so bili mladi in izobraženi, se jih (takrat) ni nič prijelo. Neomajno so verjeli, da ima Milošević dobre namene. V zagovor so na primer povedali tudi to, da Milošević živi v garsonjeri …
hm, a sem jaz to temo prav razumel? a je dr. Dolinar pisal o pravih in nepravih lastnikih rdeče knjižice KPJ in kaj pomeni npr. to da sem malikovalcem Miloševića (verjetno pokojnega Slobodana) razlagal - katerim in kdo? A nismo slučajno pri genetiki? vraga pa strankarski jurišniki vseh vrst, malo pa res lahko tudi o branju molekularne biologije celice na tem mestu kaj povemo, ne samo a je lastnik rdeče knjižice KPJ A danes samo zato večji demokrat od lastnika rdeče knjižice KPJ B, ki je bil izvoljen prej. dajte nam malo dihati
@ervinator in tisti, ki zlivate tolikoi žolča na Zares. Da je Zares edina politična stranka, ki si je upala ugrizniti v kislo jabolko, imenovano liberalizacija ravnanja in vnosa GSO v države EU (pod grožnjo tožbe Svetovne trgovinske organizacije) je preprosto dejstvo - Zares se namreč s temo ukvarja že precej časa. Že lani poleti je tako pripravila zelo odmeven posvet http://www.zares.si/za-vec-raz.....ostih-gso/ in sledila je vrsta aktivnosti, tudi vložitev zakona in javni poziv (ob podpori zelo pomembnih nevladnih organizacij in parlamentarne opozicije) predsedniku vlade, naj vendar prepriča Podobnika o varnostnem pridržku http://www.zares.si/za-varnost.....no-koruzo/ Če bi Zares torej le nabirala politične točke, bi to počela zdaj (kot npr. SD), ne pa pred enim letom!
Kar zadeva očitek, da gre za zlorabo strahu, pa drži, kar pravijo drugi komentatorji - skratka, Zares je spodbudil javno razpravo otemi, ki očitno tare veliko ljudi … in o kateri bodo morali politiki na koncu sprejeti odločitve. Zares se torej zaveda odgovornosti in jo v sorazmernem delu pač prevzema nase, tudi ob tveganju, da jo boste nekateri označili kot poppulistično in preračunljivo. Šteje predvsem podpora ljudi - peticijo je podpisalo že več kot 12.000 državljanov. http://www.zares.si/peticija/
No, s tem zadnjim postom si pa vse povedal. Od mene imaš rdeči karton.
Ivana, Ivana! Ali je Zares spodbudil tematiko, ki ljudi TARE, ali tematiko, o kateri navaden državljan NIMA POJMA?!? Morda pa tematika ljudi tare, ker o njej nimajo pojma?
Vidim, da mora torej človek kova politika stranke Zares (in podobni) iskati take priložnosti in namesto, da bi narod o tematiki POUČILI, pridno nabirati točke (ali karkoli že) na račun ljudske NEVEDNOSTI. Ja, barabe so. Barabe!
Prosim, da mi vsaj EDEN predloži vsaj ENO slabo lastnost vpeljave GSO v kmetijstvo, ki bi kogarkoli ali pa karkoli prizadela bolj kot postopki, sredstva in ostalo, ki so v rabi danes. Pač, da vzpodbudimo normalno debato in poučimo ljudi, ki o tematiki niso zadosti poučeni. Da jih ne bo več strah.
@ james, 6:42: vedno znova me žalosti, da komentatorji tako zlahka zaidejo v diskvalifikacijo posameznika, v konkretnem primeru avtorja zapisa, ko je vendarle za izražanje nestrinjanja na voljo tudi argumentiran dialožni odgovor. Najbrž vam ne povem nič novega s podatkom, da dr. Dolinar piše tudi zelo kvaliteten blog Nove biologije ( http://novebiologije.blogspot.com/ ), kjer je prav v zadnjih treh tednih nanizal nekaj tematiki GSO namenjenih zapisov. Če Vam je slog na razgledih.net preveč poenostavljen boste najbrž bolje sprejeli tam zapisano. V podporo navedku dr. Dolinarja o evropskih anketnih podatkih o ravni znanja biologije in genetike Evropejcev pa vam predlagam pogled v Eurobarometrovo poročilo ( http://www.ec.europa.eu/resear.....006_en.pdf ) in sicer konkretno na strani 59. Zanimivo, ali ne?
@Peter
Predlagam, da vendarle ne (ob)sodite prehitro in premimogrede. Stranka Zares je med številnimi aktivnostmi na to temo v novembru na svoji spletni strani znotraj forme z imenom Spodnji dom organizirala razpravo o GSO, ki ji je ob lastnem uvodnem besedilu in nagovoru priložila več kot 30 (trideset) linkov na razne pro et contra spletne strani - cf. http://www.zares.si/gensko-spremenjeni-organizmi/ - in v nekaj tednih so različno misleči (sic!) prispevali skoraj 140 ‘razprav’ na to temo. Skratka, ne gre za nobeno strašenje, indoktriniranje, zavajanje ali drugačno eksploatiranje neke nevednosti, ampak za odprto razpravo, (samo)poučevanje, kot bi rekli vi. Tudi uradno stališče Zares sploh ni preprosto enozložno - za ali proti, ampak zagovarjamo načelo previdnosti, pri čemer podpiramo svobodno znanstveno raziskovanje tudi na področju GSO.
@ franc ob 19:59
najprej hvala za edino pričakovani odgovor s strani, ki jo podpišete pod vašim nadimkom. trdno sem prepričan, da kritika zapisa ni in ne more biti diskreditacija avtorja. zapsiano je točno vse kar me pri tako splošnem zapisu moti; moti pa me zaradi vsebien, ki bi naj predstavljala pogled znanstvenika, ki nepristransko in na podlagi strogo kontroliranega eksperimenta (ponovnljivost v prostoru in času) razloži rezultate in ne špekulira o nečem mimo tega. To je družebna dolžmnost vsakega, ki nosi naziv dr. pa eprav je danes še tako v hiperinflaciji (titula namreč). O problematiki sami pa vsekakor pričakujem argumentirano razpravo - poti in stranpoti,.. a se sedaj strinjava?
Veliko raje bi videl, da bi dale vse politične stranke zamisli, kako zagotoviti da bo v prihodnjem desetletju (ko se bo dražila) hrana enako ali bolj dostopna, kot je danes.
Kako bomo pridelali več hrane, pridelovalce motivirali, da prodajajo doma, še naprej zagotavljali nizko volatilnost proizvodnje, ne tvegali v imenu večanja proizvodnje stanovanjske politike.
Razprava o GMO (še posebej parcialna) je za na Mars, ne za v Slovenijo. Ključna težava na področju prehrane so:
1. subvencije oz. zagotavljanje nizke volatilnosti, ki nas (in Evropo) stane celo premoženje,
2. inflacija in pričakovanje, da se bo hrana dražila prihodnjih 10 let,
3. v Sloveniji imamo zaradi vpletanja politike v gospodarstvo in neizvedbbe reform slabo notranjo konkurenčnost, ki zunanje inflacijske šoke multiplicira (zato imamo višjo inflacijo, kot drugod),
4. že 16 let pada kazalec dosegljivosti stanovanj (s čimer je povezana demografija), stanovanja pa so testno povezana s prostorskimi politikami.
Če se o teh stvareh ne razmišlja povezano, se nam bo lahko zgodil marsikaj. Naprimer:
1. iz ideoloških vzrokov GMO prepovemo, ker se nobena politična stranka ne želi zameriti večinskemu volilcu in ukrepu nasprotujejo le znanstveniki (v novinarski retoriki ameriški apologeti in agentje imperializma),
2. iz ideloških vzrokov forsiramo bio zadeve, ki so še dražje od navadnih,
3. s tem eliminiramo dva ključna dejavnika pocenitve hrane,
4. ugotovimo, da je zdaj hrana še dražja,
5. spet iščemo parcialne rešitve - več zemlje namenjamo bio prehrani in kot stranski učinek s pomočjo gradbenih lobijev preganjamo stanovanjsko gradnjo (pod geslom “nahranimo lačne!”), večamo subvencije kmetom in še bolj siromašimo proračun in višamo davke (v imenu pravičnosti, v resnici pa v imenu zgrešenih politik in hranjenja njih elit),
6. ko to ne deluje začnemo sčasoma še bolj zatirati podjetniško pobudo kmetov (npr. dodatno obdavčimo izvoz hrane),
7. namesto izstopa politike iz gospodarstva skušamo inflacijo nadzirati z državnim nadzorom cen in vstopanjem v gospodarstvo…
Skratka gremo z napačnimi politikami nad posledice napačnih politik in vsaka nova politika je represivnejša od prejšnje. Vsi vemo, da je represija (še posebej ekonomska) v Sloveniji zelo priljubljen mehanizem za ohranjanje tekovin kulturnega bojevništva in to nam vsem slabša kvaliteto življenja. Zato so ti scenariji možni, če se bomo stvari lotevali parcialno, kulturno bojevniško in marsovsko.
@GregorGolobič:
IMO, ste se tega problema lotili napačno. Ljudem je treba razložiti, da hrana iz GSO ni nevarna, ne pa predlagati nov zakon, ki bi zoper to uvedel moratorij. Se vam ne zdi, da s tem ljudi še bolj prestrašite? Ljudi, ki mislijo, da v običajnih organizmih ni genov. In takih je tretjina! Ja, takim je lahko žemljice prodajati.
Naj navedem en primer:
Pred nekaj leti so v ZDA vzredili vrsto goveda, ki ima izjemno povečano muskulaturo, meso teh živali pa je oh in sploh slastno. To selekcijsko vzrejanje je trajalo nekaj desetletij (nekaj generacij). Posebnost teh živali je, da imajo okvarjen gen, ki nadzoruje rast mišičja - tako so lahko od ene živali pridobili dvakrat več mesa.
In ni ga človeka, ki se takega govejega zrezka ne bi lotil ves slinast okrog ust - kakopak, saj je vzrejen po naravni poti. Genski inženir bi lahko popolnoma ENAK rezultat dobil z eno samo generacijo živali. Se pravi v dveh letih. Ampak tako pridobljenega mesa polovica ljudi ne bi več okusila. Zakaj? Ker je to GSO.
Gregor, a ste opazili zmoto?
James,
pridi s svojim GS avtom k nam na vas.Te bomo z Đemsom peljali poslušat kako koruza raste.
Ob ukrepih omejevanja mehanizmov za povečanje proizvodnje hrane bi morali po moje nujno priložiti tudi program zagotavljanja hrane po zmerni ceni. Ne samo rušiti, ampak predlagati nadomestila. GMO ni samo dober način za več proizvodnje (in cenejšo) hrano. Cena hrane je tisto, za kar bomo v bližnji prihodnosti iskali rešitve.
@ maksimiljan
a je to argument, ki te žgečka pod trebuhom in te dela samozadovolnjega v prepričanju o lastni pametnosti? nikoli ne bodi tako siguren o lastni vsevednosti, ki se ti zdi, da jo podpira lastna zdrava kmečka pamet - po moje nič na tem svetu ne bi moglo biti bolj neumno od prepričanja kolektiva na starih in novih đemsih, kako zveličabno je njihovo poslanstvo in kako edini slišijo rasti travo - nič! In, če bi me naj fasciniralo, da kmet ve, da mora politi gnojnico pred dežje, in do brezglavih meja štepati otroke (karikiram), me prav nič ne fascinira njegova nevednost o uporabi strupov, pri katerih se za razliko od bojnih strupov menjata le fosfor in žveplo, prav nič me ne fascinira “pišmevuhoski odnos do življenaj (pobij srno, ki pride na njivo sredi gozda, pokolji medveda preden pokolje moje ovce, ki sem jih naselil sredi krasa, da ogolijo zadnji košček zelenja, naj pocrkajo debeluhi meščanski, ki brezdelno poležavajo po blokih, medtem ko jaz delam,.. itd bolanosti v času globalizacije), prav nič me ne fascinira slovenski kmet..
@Tomaž ob 7:45
zapisano je razumljivo in je zopet seveda pravilno ob predpostavkah, da govorimo o hipotetično urejeni družbi na planetu - realnost je popolnom drugačna in mehanizmi, ki bi naj veljali zaradi njihove razumnosti ne delujejo zaradi koruptivnosti člvoeka (njegova lastnost od pamtiveka)
Zelo, zelo velika napaka je tudi mišljenje, da o moderni molekularni biologiji in aplikacijah njenih tehnologij ne potekajo diskurz v sami stroki ter da se na tem področju ne odvija polemika za in proti. To poteka; včasih celo na strokovnem nivoju, večinoma za sedaj še ne, saj raziskave (nobena izjema ni genska manipulacija ali razvoj orožja, ali,…) plačane ali vsaj delno pokrite s strani imetnikov kapitala (pa naj so to farmacevtske firme, naftno gospodarstvo, ali politična stranka, ki nastavi svoje ljudi na mesto odločanja z denarjem). ne, nikakor ni splošno mišljenje v Slveoniji, da so znanstveniki izpostava amariškega imperializma, ali karkoli ste že zapisali - največ megle na drugi strani medalje tukaj prodaja religija (pri ans pač naša,…). da ne govorimo o polemikah glede patentne pravice nad nečim, kar ni izum, temveč je le zabeleženo (zaporedje nukleotidov v DNA se danes patentira - pa to še v butalah niso bili zmožni narediti), patentira se najdeni gen v divji rastlini, ki ga potem naj nobeden drugi več ne bi smel uporabiti (to je narava in ne izum), knmet z biološko pridelavo v Kanadi plača milijardo dolarjev (!) zato ker je veter zanesel gensko spremenjeno lastnost na njegovo njivo iz sosednje od multinacionalke (torej ne plača multinacionalka, kot bi to moralo biti).. primerov zakaj taka debata mora biti je ravno toliko kot ob vsaki drugi tehnologiji - odzadaj pač mora stati vse kar drugo, kot kapital - mora stati pravica za vse in pravica divjega življenja za njegovo sobivanje s človekom na zemlji. Biološka raznovrstnost - o njej govorimo.
Sam sem zagovornik molekularno bioloških tehnologij - absolutno, da to vsem namignem. Moti me tehnokratizem, pomanjkanje družbene odgovornosti in predvsem popolna ignoranca do življenja - zato in izključno zato se sam oglašam - eden in edini branim pravico živega do življenja in sobivanja na planetu. Hkrati sem prepričan, da bi v pogojih, ko umirimo rast populacije ljudi in vzdržujemo njihovo manjše število na planetu, mehanizmi upravljanja z njo, ki nam jih razlagate prof. JP Damijan et al., ali so logično zapisani z vaše strani, končno zaživeli.
Ob tem pa samo še misel o obvladovanju celičnih mehanizmov na genetskem nivoju - prekrasne in enormne možnosti. od zdravljenja pa naprej, vse do nesmrtnosti. pa to ni fantazija, to je realnost, ko in če bomo prišli do dovolj znanja - zaenkrat smo še daleč, pa vendarle. Tudi, če si previden pri aplikacijah parcialnih znanj, še ne pomeni da si proti, kot to pšočne religija. razmejitev pri ljudeh, an del delovanja možganov, ki delujejo znanstveno in del, ki je religija je nujen. znanstfveno pa je samo tisto, kar tega drugega in špekulativnih zaključkov (še najmanj pa ideoloških) ne vključuje.
James!
Ja,če si pa sam na tem svetu,te pa ne bomo z Đemsom peljali.Te bomo na rokah nosili.Revež!
James, razlagal sem to Srbom, v Srbiji, slučajno tudi na delavnici o genskem inženiringu - tudi zaradi tega ta asociacija, sicer pa je še veliko podobnosti z malikovalci, ki opisujejo Gregorja Golobiča kot “Smooth operator”.
@ james; 7:24: … težko, da se bova lahko v tem trenutku strinjala. Najprej pa: k sreči sem s svojim »nadimkom« in povezanim linkom povsem prepoznaven za razliko od nekaterih anonimnih komentatorjev. Sprašujem pa, ali pričakujete, da bomo lahko na razgledi.net na eni strani poglobljeno strokovno obdelali ozadje vseh molekularno genetskih in ekoloških dilem, ki jih prinaša genetsko spreminjanje organizmov, na drugi strani pa razrešili celotno konfliktnost razprav v družbenem ozadju v katerem legitimno sodelujejo vse tri tretjine v populaciji, ki jih razkriva Eurobarometrova anketa (torej vsi tisti brez osnovnega znanja celične genetike in ki se svojega neznanja sploh ne zavedajo, tisti, ki v glavnem vedo o čem teče debata in tisti, ki prostodušno priznajo, da zadeve ne poznajo).
Ne upam soditi o namenih dr. Dolinarja, zakaj se je odločil za zapis v razgledih.net (predvidevam da je šlo za vabilo), zelo pa cenim, da skuša na različne načine, tudi po poti kvalitetnih poljudnih vsebin (primer je njegov blog) ali pa na nekoliko bolj polemičen a nežaljiv način (pričujoči zapis) pomagati pri javni razpravi, ki se je razmahnila in ki seveda istočasno zahteva, da se bomo vsi potrudili poiskati dodatno znanje. Priložnosti za to je dovolj, tudi na spletu. Iz svojega več kot dvajsetletnega prijateljevanja z dr. Arpadom Pusztajem (prepričan sem, da vam ime ni neznano, sicer pa ga predstavlja tudi Wikipedia) sem pridobil spoznanje, da je treba vedno tudi »…audiatur et altera pars…«. In prav Arpadova usoda je značilen primer, da ko se spopadeta »politika« (v plemeniti grški tradiciji) in »politikantstvo«, žal običajno nastane huda kolateralna škoda.
Tudi v vašem tokratnem komentarju pa me je znova neprijetno zmotil podcenjujoč podton v delu teksta: »…To je družbena dolžnost vsakega, ki nosi naziv dr. pa čeprav je danes še tako v hiperinflaciji (titula namreč)…«.
@Peter
Še vedno ste prenagljeni in poleg tega še spreminjate temo. Sploh ne govorimo o hrani (ali celo krmi) iz GSO - ta je že sedaj tudi v Sloveniji dostopna - glede tega je ključno ustrezno označevanje (in tudi vsestranko argumentirano informiranje, o katerem govorite).
Predlog moratorija se nanaša samo na sejanje/kmetijsko pridelavo GSO v Sloveniji, dokler EU ne bo odobrila vladnega predloga zakona o soobstoju, ki solidno ureja to področje. Medtem imamo namreč popolnoma neurejeno situacijo. Pa tudi ta začasni moratorij ne bi bil potreben, če bi minister za okolje izdal t.i. varnostni pridržek (kot se je to npr. zgodilo v sosednji Avstriji in na Madžarski) na sejanje zadevne GS koruze.
Vaš primer z ameriškimi XXXXL govedi v tem kontekstu ne le, da ne dokazuje ničesar (pa ne le zato, ker veliko ljudi shaja brez kakršnekoli govedine), ampak nasprotno s svojo prostodušnostjo neposredno ilustrira potrebo po (znanstveno utemeljeni) previdnosti. GSO morda utegnejo prispevati k rešitvi na eni strani problema zadostne količine in dostopne cene hrane ter na drugi strani zmanjšanja uporabe pesticidov in drugih strupov - a kakor nas lahko navdušuje priročnost bližnjic, velja biti na še neuhojenih (sploh “nad-naravnih”) poteh previden in zmožen povratka.
Fantje in punce, ali vam je kaj znano,kaj je temu ervinatorju Zares hudega storil? Mu je kak Zaresovec speljal punco, ali kaj? Model je tako aktivistično jezen, da kar puhti od njega!
Sicer pa vsem borcem za pravice gensko spremenjenih rastlin predlagam, da začnejo s poučevanjem nevednega in prestrašenega ljudstva o genih in kemičnih reakcijah itd., namesto da izgubljajo čas na tej spletni strani. Dela imajo veliko, saj več kot 70% Evropejcev, ki jih je Zares zares dodobra prestrašil, ne zaupa tem, sicer znanstveno dokazano varnim rastlinicam. Začeti morajo v svojih vrstah in utišati izdajalske kvaziznanstvenike, ki nekaj brundajo o načelu previdnosti, potem pa, oboroženi z vednostjo, nadaljevati med politiko in ljudstvom. Demokracija zna biti pri tem malo na poti in veljalo bi razmisliti o kaki bližnjici, ki bi skrajšala pot uveljavitve Resnice.
@GregorGolobič:
Poglejte, vaš namen je, kakršen pač je. Ste se pa tematike lotili na popolnoma neosnovan in neprimeren način (ali pa je bilo tako načrtovano), saj ste v javnosti (ali medijih) vzbudili strah in, kar je še huje, odpor do vsega, kar je genskega. Predvsem izjava po potrebi znanstveno utemeljene previdnosti, je tista, ki nakazuje, koliko ste se v stvari poglobili, kajti nobeden racionalen znanstvenik (tak je tudi doc. dr. Dolinar) ne zavrača uporabe GSO. Niti eden!
Na žalost ste se v stranki raje ozirali po politiki sosednjih držav, kot pa da bi razumno osvojili vsaj osnovno znanje iz področja GSO. Saj vendar potrebujete zemljevid in poznavanje pokrajine, kjer nameravate utrditi neuhojene poti, kajne? Ali boste samo svarili pred prepadom, za katerega pač na tej poti obstaja možnost?
Še nekaj - prednosti, ki jih prinaša GSO, ni priročna bližnjica, ampak pot, na katero nas je postavil skokovit razvoj znanosti. Lahko nadaljujemo po njej ali pa se vrnemo nazaj v ruševje. Žal nihče več ni sposoben slediti razvoju tehnoloških področij, kaj šele, da bi jim sodil. Ravno zato se od politikov pričakuje, da bodo zaupali splošnemu mnenju strokovnjakov določenega področja, ne pa lastnemu instinktu.
Naj mi nekdo da zgodovinski primer tehnologije, pri kateri, na katerokoli prvino okolja je dal človek roko gor, ni bilo “ekološko spornih” posledic. Že res, da nam nove tehnologije olajšajo življenje, ampak izjemno redke ga olajšajo tudi v imenu okolja. Šele v zadnjih desetih letih, odkar je planet že tako izkoriščen in zajeban, res ni druge, kot da gremo stvar olajšat še s ščepcem nove tehnologije - tokrat genetike. Seveda nočem zveneti kot neki prerok. Obenem pa logično ni zaželjeno, da (kot avtor piše) “vanjo (v naravo) odmetavamo strupene snovi in gore nerazgradljivih odpadkov, ni pomembno, da z izgorevanjem fosilnih goriv rušimo ravnotežje ogljika, da nekontrolirano sproščamo dušikove spojine…”
To kar nam je z dosedanjo polucijo planeta uspelo dokazati, da se vse spremembe v naravi težko in dolgotrajno popravljajo. Scenarijev, da lahko tudi z genetiko gre kaj narobe, je po svetu dovolj. Tudi Hollywood bo dal še svoj touch.
Kar se pa tiče vešče, ima ta celo pozitivno vlogo v naravi in ni samo kanonenfutr. Zaseda izjemno pomembno ekološko nišo in tam, kjer je pokrajina masovno zasejana s to GS koruzo, katera povzroča upad populacij vešč, so že opazne negativne posledice.
—————————————-
Zato bi dal dva popravka na članek:
1. Čebelji vosek je odpadek, če nerazgrajen v določenih primerih tudi zdravju nevaren. Vešče ga razgrajujejo. Pozitivnih učinkov je s tem še več!
in
2. Mislilm, da si avtor članka, zaposlen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ne more privoščiti termina nerazgradljivi odpadki. Vse enkrat razpade, to je naraven način, ene tvarine prej druge kasneje; edino če je zanj čas razpada izjemno “trpežne” snovi zanemarljiv in ga zato enači s terminom nerazgradljivosti. V kolikor je imel v mislih biološko razgradljive odpadke, pa naj drugič tako tudi napiše. Tako bi lahko tudi za visoko radioaktivne odpadke rekli, da so nerazgradljivi, zveni pač nekoliko nerodno…
pa brez zamere…
Gensko spremenjena koruza, ki jo je od leta 1998 dovoljeno saditi po poljih v Evropski uniji, ima ob svojih približno 50.000 genih vključen en sam tuj gen.
Dr. Dolinar, nekaj komentarjev na vaše citate:
> Zanimivo, da zavore ni, ko z enakimi postopki pripravimo organizme, ki proizvajajo
> zdravila, kakršnih narava prav tako ni znala ustvariti.
Če se ne motim, ta zdravila proizvajajo genetsko spremenjeni enoceličarji. Zdravila testirajo že kakšnih deset let in več in v tem času se je zamenjalo malo več kot deset generacij teh enoceličarjev, a ne? Torej lahko rečemo, da so ti enoceličarji dosti natančneje raziskani od enoletnih koruz.
> Kaže celo, da na slovenskih ekoloških kmetijah sploh ne sadijo koruze in torej
> ekološki pridelovalci ne bodo mogli niti sanjati o tem, da bi se ‘genska’
> koruza zamešala med njihovo neoporečno naravno koruzo,
Slabo ste informirani. Predlagam, da se ob priliki sprehodite po kakšni eko-tržnici,
ali da mi vsaj ta podatek verjamete.
> Tretjič, proizvajalec semena MON810 baje zaradi majhnosti tržišča ni zainteresiran,
> da bi to seme začel prodajati v Sloveniji.
Hvala bogu! Vendar, a ste pozabili, da smo v carinski uniji z EU. In Trst je blizu.
> Niti eden!
Motiš se Peter. Kar nekaj jih je. Med njimi tudi jaz - matematik. A ti si verjetno mislil na ožje strokovnjake: ne kemike, biologe in prehrambene strokovnjake, pač pa genetske inžinirje. No tudi med njimi so nasprotniki hitrega uvajanja GSO v hrano. Večina nasprotnikov je naravnost zgrožena nad dejstvom, da so praktično vsi njihovi kolegi vključeni v raziskave, ki jih tako ali drugače direktno ali posredno finansirajo multinacionalke. Kaj to pomeni? Da so ti znanstveniki lopovi? Ne, nikakor ne. To pomeni, da finanser pove, kaj se bo raziskovalo. In ko znanstvenik nekaj odkrije in ga zanima, ali je njegovo odkritje stabilno, za to raziskavo več ni denarja. Je pa denar za prenos novega gena na novo rastlino…
Še to dr. Dolinar,
> Gensko spremenjena koruza, ki jo je od leta 1998 dovoljeno saditi po poljih v Evropski uniji,
> ima ob svojih približno 50.000 genih vključen en sam tuj gen.
Ljudje imamo manj kot 1% genov različnih od opic. Ni pomemben samo ta gen, pač pa tudi njegovo
sodelovanje z nekaterimi izmed ostalih 50.000 genov. Ko drugim očitate zavajanje in dramatizacijo,
bi se morali tudi sami bolj varovati, da v to past padete sami.
In še enkrat Peter:
> Genski inženir bi lahko popolnoma ENAK rezultat dobil z eno samo generacijo živali
Umetni C vitamin lahko pridelamo v bistveno večjih količinah kot naravni. A ni isti. Podobno je pri teh kravah. Gensko spremenjene niso iste. Takšnih ne dobiš z milijardami let naravne selekcije, niti z milioni let križanj.
@Peter
To kar si napletel ob 17.00 je pa res too much. Smo mar vsi tepci, ali kaj? Potem, ko raziskave EU javnega mnenja kažejo na tako rekoč aklamtivno zavračanje GSO, pripišeš Zaresu, ki je star eno leto, vzbujanje strahu v javnosti in medijih. Kateri sovragi Racionalnosti pa so vzburkali evropsko javno mnenje?
Lahko nadaljujemo le po poti GSO ali pa gremo nazaj v ruševje?Halo? Kaj je zdaj to? Si od racionalnosti naenkrat presedlal med preroke? Sicer pa so to isto trdili verniki vseh tehnologij, ki jih opuščamo, kot okolju škodljive. In od kot ta ignorantska samoumevnost, ki foteljem in coca coli daje prednost pred rušjem?
Misel, da o uporabi genskih tehnologij (ne o laboratorijskih poizkusih, o uporabi tehnologij!) lahko kompetentno odločajo le biotehnologi, je ravno toliko idiotska (v smislu,kot so besedo idiot uporabljali Starogrki), kot je tista, da u uporabi nuklearne energije, lahko odločajo le strokovnaki za nuklearno energijo. Pomilovanja vredno! V vsakem gostilniškem klepetu je več družboslovnega instinkta, kot v takem razmišljanju.
Končno pa še tista “nobeden racionalen znanstvenik (tak je tudi doc. dr. Dolinar) ne zavrača uporabe GSO. Niti eden!” Potem, ko nam je prejšnje stoletje postreglo s poštenimi intelektualci pod Stalinom (Hitker je bil doslednejši in poštenih Židov ni poznal) in poštenimi Albanci pod Miloševičem, si nas ti osrečil z racionalnimi znanstveniki. Ki se od neracionalnih očitno ločijo po tem, da imajo slednji pomisleke glede uporabe GSR. O, sancta simplicitas!
@ Ivana in GregorGolobič
Če je bil glavni namen - Predloga zakona o začasni prepovedi…. in peticije za “pravno ustrezen način uveljavitve začasne prepovedi…..” - vzpodbuditi javno razpravo o tej problematiki, imate res dodelan smisel za humor. Zbiranje podpisov pod peticijo za moratorij torej ne podpihuje strahov javnosti? Uporaba GSO v poljedelstvu bo kmalu neobhodna tudi pri nas. Ne bi bilo bolje ljudi pomiriti? Ali še bolje: ne politizirati zadeve?
@Bralci
Doc. Dr. Dolinar ni omenil, da je strup v teh organizmih protein (beljakovina). Kot takega, ga vse živali in človek prebavljamo. Tudi žuželke ga prebavijo, vendar nekatere dovoljšnja koncentracija zaužitega proteina ubije preden ga uspejo vsega razgraditi. Vsekakor pa je življenjska doba toksina v naravi nekaj dni, za razliko od mnogih fitofarmacevtskih sredstev, ki se v temi (zemlja, podtalnica, organizmi) ne razgradijo stoletja. Glikoproteinska narava toksina je tudi razlog za alergije, o katerih je mogoče prebrati na spletu. Ker ta toksin ni obstojen v naravi in ker pri razkroju nastanejo izključno hranilne organske molekule, menim, da so z okoljevarstvenega stališča te poljščine boljše in njihovo gojenje manj škodljivo od konvencionalnih sort v kombinaciji z insekticidi. V pojasnilo: seveda si ne delam utvar, da lahko ekološko kmetijstvo kakorkoli nadomesti konvencionalno, je pa vsekakor dobrodošlo dopolnilo.
Vsak mlinar rad ima vodo na svoj mlin in nisem še slišala za nobenga, ki bi se je branil. A ni to podobno z znanstveniki?
Domen, natanko tako. Ce bi bila Zares zares stranka, ki ji gre za napredek in dobrobit Slovenije, bi si morala prizadevati, da pri ljudeh odpravi iz neznanja izvirajoce strahove pred GSO. Ko pa poslusamo in beremo njihove “strokovnjake”, s podpredsednico Gabrovskovo na celu, je vsakomur takoj jasno, da te strahove samo se razpihujejo.
N.
@ Franc 12:30
tako željena razprava poteka - je mnogo boljša, kot na kateremkoli drugem javnem forumu. Lepo je npr. slišati matematika, ki nam razlaga, da je danes dostim poznano dejstvo o zapletenih medsebojnih povezavah posameznih delov.
Škoda, da moje drugačno mnenje razumete kot popodcenjujoče. Da nosi najvišji akademski naslov družbeno odgovornost? Da je doktoratov v sododbni družbi ogromno ter zaradi tega kolektiv vse manj dojema naziv, kot referenco? Podtona ni bilo, samo dejstvao sem ugotavljal.
Poskušam biti dosleden, ko svoja stališča zagovarjam na temeljih ohranitve divjine in pravice divjega življenja do sobivanja s človekom - tega trenutno ni in ga tudi nova tehnologija ne napoveduje v meri, ki bi ohranila biološko raznovrstnost na planetu. Res je, da ob tem “slikam” prizore, ki jih vsak, ki sprehaja psa ali planinari ali kolesari ali hodi po konferencah širom sveta (predvidevam, da je tako v vašem primeru) oz. počitnikuje ali adrenalina z družino, dojema individualno. Hkrati še trmasto zagovorjam posameznika v boju s kolektivom ter zato uporabljam nadimek (in se tudi ne mislim podpisati na forumu, čeprav se tako, tudi če kdo prebere, izključujem iz debate). Ne vem in še sanja se mi ne s kom se pogovarjam pod nadimkom Franc. Torej sva glede tega enakopravna.
pa še to: vaš zapis in vaša misle sta zame za spoštovanje napisanega in tistega, ki je to napisal več kot dovolj, tako da mi je tudi brez zapisov o poznanstvih (a jih mar nimamo vsi? vsak v življenju naleti na nekaj posameznikov, ki so v pravem pomenu giganti) in teže tez v latinščini.
Ostaniva pač vsak na svojem, saj tudi to dostikrat vodi pot naprej do boljše kvalitete.
Avtorju čestitam (zahvala obenem) za prispevek. Debata je pokazala, da sem ga v prvem odzivu ocenill z neprimernim izborom stavkov in, kot so me opozorili drugi “zaletavo”.
hmmm čudno. V Kanadi ni stranke Zares, med ljudmi pa prav tako vlada odpor in strah do genetsko spremenjene hrane. morda je pa zarota!
@Domen Zafred
Zagovorniki pravic gensko spremenjenih rastlinic v izobraževalnem procesu očitno niso dali skozi niti osnov epistemologije. Tako, da se odlično počutijo s svojim zannjem in si ne zastavljajo slavnega vprašanja \”kaj lahko vem?\” V njihovih komentarjih implicitno vsebovana protidemokratičnost (siljenje politike, naj propagira Resnico, ki je seveda njihova resnica), kulminira v vašem enačenju podpisovanja peticije s podpihovanjem strahov v javnosti. Za delo v laboratoriju je znanje o genih dovolj, za debato o uporabi genskih tehnologij pač ne, g. Zafred!
@Nikolaj
Še en aroganten poskus diskreditacije različnih oblik človeškega vedenja. Strahove pred GSO proizvaja nevednost?! Če bi tovrstne oblike nevednosti in strahovi imele tak pristop do politike, kot ga ima na zahodu privilegirana znanost, bi bili morda ljudje v Hirošimi in Nagasakiju slabše obveščeni o cepitvi jeder in Vietnamci morda še zmeraj ne poznali delovanja napalma, a se mi zdi, da bi bili nekako zadovoljnejši, kot so sedaj, ko to znanje imajo. Ampak človeštvo MORA naprej, kajne Nikolaj?
Naivnez, tocno tako. Nevednost. Katastrofalna nevednost, zal tudi pri nekaterih, ki se imajo za znanstvenike (a se pac na genetiko na splosno, oziroma se posebno na genetiko rastlin ocitno ne spoznajo).
Kajti stvari so v resnici veliko preprostejse, kot se zdi. Gensko spremenjena koruza, soja, bombaz, riz … niso cisto nic bolj drugacne, cisto nic bolj nevarne rastline, ne za okolje in ne za cloveka, kot tisoce sort, ki so jih pridobili s klasicnim zlahtnjenjem.
V resnici je celo obratno. Sorte, spremenjene na klasicen nacin, s krizanjem in umetnim izborom mutacij, imajo vec spremenjenih genov, katerih delovanje poznamo slabse, in za mnoge sploh ne vemo.
Bi rad zelo konkreten primer?
Verjetno je ze vsak slisal za krompir igor, ki je pri nas nekoc veljal za najboljsega. Napadel ga je eden od krompirjevih virusov in dobesedno iztrebil. Na sreco pa so agronomi uspeli igor krizati z enim od divjih krompirjev, ki je odporen na ta virus, in tako so dobili vir za nove odporne sorte, tiste, ki jih pridelujemo danes.
Ampak kaj so pravzaprav naredili agronomi? Krizali so dve vrsti, in med njimi popolnoma na slepo pomesali gene. Niti sanja se jim ne, katere gene vse so iz divjega krompirja prenesli v igorja, in kaj vse tam sedaj pocno, vedo le to, da je med to mnozico genov tudi en (ali morda vec genov), zaradi katerih je sedaj krompir odporen na virus.
Ampak ker so to naredili s krizanjem, ni tako “gensko spremenjenega” krompirja nikogar strah, vsi ga z veseljem jemo, kmetje brez problemov pridelujejo.
Ce bi krompir spremenili na sodoben nacin, bi iz divjega krompirja vzeli samo en gen, tistega za odpornost na virus, in ga dali v staro sorto. Postopek bi bil natacnejsi in varnejsi, ampak ljudi bi bilo zaradi nevednosti taksnega krompirja strah.
Na eni strani imamo torej krompir, pri katerem so na slepo dodali cel kup genov, kar je OK, in ga vsi brez strahu jemo, na drugi strani pa bi imeli krompir, ki bi mu dodali samo enega od teh genov, to pa naj bi bilo grozno.
Problem je torej samo v tem, da ljudje enostavno ne razumejo, da med GSO in klasicnimi sortami s stalisca nevarnosti za okolje ali cloveka ni prav nobene razlike. Pri obeh imas nove gene, ki jih prej v rastlini ni bilo (ker drugace sorta pac ne bi bila drugacna), Pri klasicnih sortah je teh novih genov celo vec in vseh sploh ne poznamo.
N.
Naivnež:
Ljudsto je glede uporabe GSO že v splošnem rahlo prestrašeno, podpisovanje peticije in medijsko metanje petard pa v njih vzbudi še večji strah, če ne kar odpor. Se strinjaš?
Pred začetkom linča GSO, se niti eden predstavnik stranke, ki temu nasprotuje, ni podkoval s področja genskega inženeringa (ali ga pa niso upoštevali). Zaključke so naredili samo na podlagi javnomnenjskih raziskav in lastnih občutkov. A se ti zdi to normalno? Kdor ne ve, naj ne sodi!
Dr. Dolinar je racionalen znanstvenik. Ve, kaj lahko tuji gen tujemu organizmu naredi. In to, kar bo o tem povedal, je znanstvena resnica. In niti slučajno se ne bo vmešaval z razprave, za katere misli, da o njih ne ve zadosti. In tako je prav!
Verjamem, da je ljudi strah. Res verjamem. Vendar ta strah izvira le iz njihovega neznanja.
In Igor, s svojimi odgovori se v očeh biologov, kemikov in podobnih, smešiš. Umetni vitamin C da ni enak naravnemu?!?
To, kako vnešen gen sodeluje z ostalimi že prisotnimi, se pa v samem procesu preveri. Pa tudi če ne bi - če ima vnešen gen za protein kakorkoli slabe efekte, bo ta organizem predčasno poginil. Normalno, da se pred uprabo GSO naredi cel kup testiranj in preverjanj.
Ja, interkacij je lahko več vrst in različnih dosegov po prehrambeni verigi. Tudi v tem primeru boš menda zaupal biokemiku, ki ti pravi, da posledice GSO ne bodo NITI približno tako katastrofalne, kot so bile posledice, ko so na evropskih tleh prvič nasadili koruzo ali krompir. Če so te sploh bile katastrofalne. Ni znanstvene podlage, da bi bile!
@Marko Dolinar, @Jože P. Damijan
»GENSKO SPREMENJENE RASTLINE SO UŠLE IZ STEKLENICE«, Marko Dolinar
»TUJE LASTNIŠTVO IMA POZITIVNE UČINKE, VENDAR … », Jože P. Damijan,
Kaj imata oba obravnavana predmeta skupnega?
1.Prvi obravnava učinkovitost tujih podjetij glede na produktivnost … Produktivnost se meri, če se ne motim, s parametri, kako v čimkrajšem času s čimmanj stroški izdelati čimveč produktov in tako doseči konkurenčno ceno. Ne glede na to, da so omenjene raziskave potrdile znano dejstvo, da je dobro med lenobne krape v ribniku spustiti nekaj ščuk, pri čemer so te ščuke tuja lastništva, pa se človek sprašuje, kaj se v teh podjetjih proizvaja in kakšna je dejanska cena oziroma dejanska učinkovitost v tej luči. Ne bomo moralizirali in se zavzemali za »človeški kapital oziroma človeške resurse in okolje« itd., vprašanje je mnogo globlje in resnejše …
2. Gensko spremenjene rastline ….
Dejstvo je, da raziskav na tem in tudi drugih področjih novoveške znanosti ne vodi želja in namera ostvariti na Zemlji blagostanje, ampak kako čimveč posameznikov, skupnosti in držav narediti odvisnih; odvisnih od energentov, od hrane, od semen …. in GSO spadajo v to katergorijo. 1. Običajno GSO nimajo plodov (zrnja), ki bi lahko služilo za seme, ker ne kalijo; ali pa se kmetovalci srečajo s patentno policijo, ki prepoveduje iz lastnih posevkov pridobiti semena za nadaljnjo rast; tako se nezadržno znižujejo zaloge domačih naravnih semen, kar pomeni, da bo prodajalec GSO vedno lahko manipuliral s ceno in dobavo še kako potrebnih novih GSO semen. Drugič, prav pri teh enoletnih rastlinah, žitih in pšenicah smo najbolj ranljivi. Pokazalo se je sicer, da trajnice, četudi gensko spremenjene, po treh letih preidejo spet na svojo staro DNK in ne »upoštevajo« genskih manipulatorjev. A z DNK se ni šaliti. Uživanje GSO vpliva dejansko na DNK organizmov, ki tako hrano uživajo. Pri živalih, posebno sesalcih se zmanjšajo reproduktivne sposobnosti in pri ljudeh se zmanjšuje zmožnost doživetja radosti in vznesenosti (Bliss), kar vpliva na celoten organizem, zlasti na delovanje srca, s tem pa na sposobnost človeškega bitja, da vpliva na naravna elektromagnetna sevanja in gravitacijo. Izgublja se sposobnost DNK »to embed«, vtisnjevati se in s tem doseči fraktalnost namesto fragmentnosti. Le fraktalnost namreč omogoča občutenja sočutnosti, ljubezni in radosti; tako človeško bitje je sposobno krmariti zvezde … in edino to, nas bo popeljalo v prihodnost. Otroci, ki niso cepljeni in ki ne uživajo GSO imajo še sposobnost sanjarjenja, budnega sanjanja, so še budni, imajo intuicijo in vedenje. Danes smo skoraj vsi odrasli v tem smislu zakrneli in že skoraj prazne lupine. Da pa se vplivati na spremebe DNK tudi drugače in ne zgolj z biotehnologijo: z besedami (jezikom) z EM valovanjem itd. itd. … A Monsanto je kralj, za njim pa puščava, lakota in smrt. Zato, če se bo stranka Zares modro in v celoti lotila zadeve, si bo gotovo pridobila naklonjenost državljanov, hkrati pa tvega, da bo deležna nezaželjenih povratnih ukrepov s strani, se ve …. http://www.vanityfair.com/poli.....entPage=2.
In:
http://www.goldenmean.info/realgrail/index.html
” … All of this paints a picture of the current state of physics - as being quite simply- stupid. How are they to answer URGENT SURVIVAL questions like- why does GMO and cloning deplete the sustainability and survival of DNA. (How embarassing the WAY - Dolly the Sheep aged..). The rats who had to be forced to eat GMO soy - died so fast the experimenters were breathless. Who explains these stark raving embarassments to modern scientists - still driving around in cars powered by dinosaurs farting?- while their planet fixes to rot in the stink of not knowing the electrical principle of WHAT IS LIFE. Who have no clue to eating the charge inside gravity- … and who still think the zero point energy is somehow “free” (disconnected- schizophrenic).
http://www.goldenmean.info/realgrail/index.html
V navdihu teh dveh prispevkov, ki se oba dotikata življenjskih vprašanj in vprašanj bivanja/eksistence nas vseh tukaj in zdaj, torej našega žitka in bitka, in odgovorov nanje, dodajam daljši prevod iz knjige Bele Hamvasa, Scientia sacra, njegovo razmišljanje o prvobitnem človeku in zlati dobi v primerjavi z današnjim zgodovinskim človekom v novoveškem času. O današnjem človeku, ki je izgubil stik z O-če-tovim* ,
n(j)egovim navdihom/duhom ljubezni in se spremenil iz naravi O-če-ta v naravi roparja, kult se je spremenil v kulturo, n(j)egovanje v DELO, ki je povsem novoveška kategorija!
* Da vnete feministke ne bi zagnale vik in krik ob imenu O-če-ta, ob n(j)egovem imenu, naj povem, da ne gre za tistega Freudovega patriarha/demiurga in danes tako osovražene patriarhalnosti (kje pa je?), ampak je tukaj O-če v pomenu Hamvasove kozmogonije, v kateri se O-če-/ljubezen daruje v bit in bivanje, ki je sprva skupaj s človekom nematerialno kot čista Platonova ideja, a pogojuje natanek materialnega sveta in KULTA - v nasprotju z novoveško kulturo in DELOM.
SCIENTIA SACRA
Bela Hamvas
slovarček:
O-če = Oče
navdih = duh
živa = duša
n(j)ega, n(j)egovanje = nega, negovanje
ostvariti = uresničiti, realizirati
“I. Prvobitna in novoveška kultura
1. Ne glede na nepomemben poskus, s katerim se je kulturi v novi dobi hotelo dati pretirano pomembnost, je gotovo, da se ji je vedno posvečala pozornost. Ni se morala imenovati prav kultura, kakor se tudi ni imenovala. Lahko se n(j)eguje zemlja, narava, materija, človekove sposobnosti, nadarjenost, znanje; in res, samo ti se lahko n(j)egujejo. Navdiha/Duha ne moremo n(j)egovati, ker je navdih/duh tisti, ki
n(j)eguje. Kultura je intenzivno n(j)egovanje materialne narave. Prvobitna doba ni poznala kulture v tem pomenu. Ni je poznala zaradi tega, ker ni pripisovala samostojne vrednosti niti n(j)egovanju niti drugim dejavnostim in delavnostim, ki so bile izključno vezane na materialno naravo. V prvobitni dobi materialne narave niso razlikovali od navdihnjene/duhovne stvarnosti in je niso videli ločene: n(j)egovali so naravo in n(j)egovanje je bilo odvisno od navdihnjene/duhovne stvarnosti. Niso videli nobenega smisla v kulturi kot samostojnem načelu.
V novejši dobi se govori, da kultura človeka neodvisna ustvarjalna misel, ki ustvarja načine življenja, običaje, družbene forme, sredstva, predmete od spodaj navzgor in izključno in prav na tako suveren način kakor na primer v umetnosti, pravu, zakonih in pogledih na svet – celo: ustvarja tudi navdih/duha, in tako so v novejši dobi povzdignili kulturo na raven avtonomnega načela, ki oblikuje eksistenco, bivanje. S to teorijo se ne bi bilo treba ubadati niti z besedico, če ta zabloda ne bi dajala dovoljšnjega povoda za razmišljanje o razliki med zgodovinskim in prvobitnim n(j)egovanjem. Ta povod se sme še toliko manj prezreti, ker je razlika v n(j)egovanju med zgodovinsko in prvobitno dobo tako odločujoča, da, če bi brez vpogleda na zgodovinsko dobo poskušali nepoučeno razpravljati o prvobitnem n(j)egovanju, potem današnji človek ne bi mogel razumeti niti besede.
Razpravo bi morali začeti tako: zgodovinski človek je prav tako kakor predzgodovinski dajal veliko pomembnost prizadevanju dvigniti raven svojega življenja. Novoveški človek je uspel ostvariti množico sredstev in potrebščin; ta sredstva in potrebščine so se medtem brez izjeme nanašale na zunanjost. Medtem ko se je dosegla visoka raven izpopolnjevanja zunanjosti, človek, ne le, da se ni spremenil, ampak je opazno potonil. Zdaj seveda ni beseda o tem, da ni navdihnjena/duhovna kakšnost/kakovost novoveškega človeka, ki ima električno razsvetljavo, plinsko ogrevanje, telefon, radio, avion itd, niti za ped višja od divjaka. To je fraza, ki jo vsi poznajo.
Beseda je o predstavi o idealnosti, ki jo novoveški človek goji o sebi, a za katero nima nikakršnih utemeljitev. Vzvišene teorije o moralnosti ne ščitijo človeka pred tem, da živi neverjetno brezvredno življenje. V teorijah o državi, umetnosti, o okusu vladajo predimenzionirane zahteve, a jih nihče ne uspe zadovoljiti, celo občutek za to je že stoletja mrtev.
Navdihnjeno/Duhovno bivanje je sicer navzoče v polnem obsegu: predstavljajo jo religija, umetnost, filozofija, morala. A uresničitev je povsem izginila. Mirne vesti se tvorijo povsem vzvišene teorije o religiji, nravnosti, urejenosti, intenzivnem bitku-bivanju. Zahteva za n(j)egovanjem se postavlja, četudi se ve, da nihče ne izpolnjuje teh zahtev in
n(j)egovanje se ne ostvarja. Moderen človek živi v prividu visoke navdihnjene/duhovne ravni; ta raven je medtem čista iluzija in zabloda, ker iz navdiha/duhovnosti nihče ničesar ne ostvari.
V novejši dobi imenujejo kulturno: visoko navdihnjeno/duhovno raven, moralo, religijo, red,
n(j)egovan okus, intenzivno bivanje-eksistenco, višje zahteve, idealnost, ki jo moderen človek goji do sebe. Človekovega življenja se ta kultura malo dotakne, zapuščen je navdihnjeno/duhovno in v nagonih, mišljenju, strasteh samo životari, globoko izpod navdihnjene/duhovne ravni. To, kar novoveški človek imenuje kultura, ni intenzivno n(j)egovanje, vse skupaj je le predimenzionirana idealnost/idealiteta.
Če stanje osvetlimo od znotraj, postane takoj razumljivo. Delavnost je toliko intezivnejša, kolikor več je v njej misli, svetlobe in navdiha/duha. V to ne moremo dvomiti. Delavnost je toliko učinkovitejša, kolikor se neposredneje v njej uresničuje O-če delavnosti/aktivnosti – navdih/duh.
Tako nehote iz tega sledi, da je delavnost toliko šibkejša in bolj neučinkovita, kolikor je manj prežeta z mislijo, z drugimi besedami: kolikor se navdih/duh delavnosti bolj zožuje, je dejanje ali dej šibkejše in praznejše. Ni treba opozarjati na to, da ni delavnost nič drugega kot ostvaritev navdiha/duha, in da ta navdih/duh ni nič drugega kot pozitiven ustvarjalen navdih/duh, ljubezen, »O-če-«; to je tako in tako samo po sebi razumljivo. Obstajajo delavnosti/aktivnosti, v katerih se navdih/duh izraža brez ostanka; so aktivnosti/delavnosti, v katerih se navdih/duh krči; in končno so delavnosti, v katerih navdih/duh povsem umanjka. To zadnje je tisto, v čemer ni pozitivnosti, ni ustvarjanja, ni ljubezni. To je prazna, nebitna, nemočna delavnost, s katero se ničesar ne ostvarja, ker se nima kaj ostvariti.
Naj misel zaključimo: suženjstvo in suženje nastane takrat, ko človek z delavnostjo ne ostvarja
O-če-tovega navdiha/duha ljubezni sveta, temveč, ko vanjo vmeša svoj Jaz, kar naredi delavnost jazstveno; ne pušča in dopušča je v izvorni čisti aktivnosti, temveč vnese v njo svoj Jaz in tako zlomi moč ljubezni.
Ta kultura, ki jo tako imenuje moderni človek, ni intenzivno n(j)egovanje, temveč idealnost/idealiteta, ki stoji iznad življenja, ne da bi se ga dotikala in dotaknila. Delavnost modernega človeka sploh ni pozitivna, prazna je, nepomembna in nebistvena in nemočna delavnost, v kateri se je navdih/duh zožil in često povsem izgine. Idealnost kulture stoji v nasprotju s prakso delavnosti – v stvarnosti prav tako manjka tako v idealnosti kot v praksi. Možnost
n(j)egovanja se tukaj niti ne pojavi. Navdih/duh ne doseže življenja, in življenje ne doseže navdiha/duha: ni možnosti ostvoritve/ostvaritve, realizacije. Z ene strani je abstraktna idealnost, z druge ogrobljena materialna praksa in ne najdeta povezave, ker moderen človek ne živi v združujočem navdihu/duhu ljubezni ampak v svojem Jaz. – O tem za zdaj toliko.
2. Zgodovinski, a še posebej novoveški človek živi v zablodi, da mora sam stvoriti navdih/duha intenzivnega n(j)egovanja, da mora sam določiti cilj, raven, da mora sam izmisliti načela. Ta izmišljeni navdih/duh potem imenuje kultura. Ne ve, da si navdiha/duha intenzivnega n(j)egovanja ni treba izmisliti. Od vsega začetka je tukaj kot blagovest ali naznanilo in ga svete knjige ne ohranijo zapisanega, ohranjal in čuval bi ga le nespremenjen in nespremenljivi občutek človekove in človeške žive (duše). To, kar je treba narediti, kakšno delavnost izvrševati, kakšno raven vzdrževati, kakšne zamisli/ideje ostvariti, to navdih/duh ljubezni v človeku ve od vekomaj. Moči v človeku niso zato, da bi izumljale nov navdih/duh. To se med drugim tudi ne more, to, kar se posamično more, je zgolj povnanjiti en edini zakon univerzalnega navdiha/duha, ki ga Indijci imenujejo dharma. In ko je zgodovinski človek na mesto zakona univerzalnega navdiha/duha postavil voljo lastnega Jaz, je resnično pokvaril navdih/duh. Moči niso zato, da bi izumile novega, temveč, da ostvarijo večen in univerzalen navdih/duh. Izročilo hrani in čuva ta večen univerzalen navdih/duh, ki kakor blagovest ali oznanilo biva in obstaja od začetka, obstajal je in bo obstajal v vseh narodih. Kultura torej ni izum nekega navdiha/duha, ki ga prej ni bilo nikjer, postavljanje neke ravni, ustvarjanje nekega cilja, temveč uresničitev iz izročila ohranjenega navdiha/duha.
Enostaven primer je naslednji: velike novoveške znanstvene knjižnice hranijo znamenja neprecenljivega napora navdiha/duha v več milijonih zvezkov ali enot. Človek bi moral opraviti velike in dolgotrajne izračune, da bi komaj približno ugotovil število znanstvenikov, del, napora, časa, materiala, papirja in stroškov tiskanja. A nikoli ne bi mogel izračunati, koliko je bilo s tem početjem povezanih upov, strasti, vesti, discipline, skrbi - s temi knjigami v preteklosti in sedanjosti. In povsem gotovo je, da med temi milijoni zvezkov ni niti enega dela, ki bi ostvarilo boljšo stvarnost v življenju človeštva. Vsa novoveška humanistika, psihologija, znanost o književnosti in družbi, filozofija, morala in estetika, filologija, znanost o religijah so popolnoma in brez izjeme - ne le, da niso ostvarjene, temveč so celo neostvarljive, nikoli se ne morejo ostvariti in vsa ta dela so nastala tako, da se nikoli ne bodo ostvarila. Mnogi od teh zvezkov so odveč, brezkoristni, zaman, v določenem smislu bolno nesmiselni in kakor da niso napisani. Napor, upanje, delo, izdatki, material, strasti, vse to se je izgubilo, ker se iz teh del ne da učiti in naučiti o stvarnosti, in njihov navdih/duh je neostvarljiv. Čista »kultura« je – idealnost/idealiteta, vzvišeno brbljanje, brezvsebinsko, nastalo v težnji po neobstoječi zahtevi, zaradi neobstoječega cilja, na iluzorni ravni, pri tem pa nima ali ni imelo in ne bo imelo nobene vezi z resničnim in stvarnim človekovim in človeškim bivanjem. Novoveška filozofija, morala, sociologija, psihologija so nastale v idealiteti praznosti, ne da bi resno poniknile v življenje kogar koli. In nekega dne, če bi te knjižnice izginile s površja zemlje, nihče tega ne bi opazil. Zaostrujoči to misel, bi še lahko poskusili naslednje: novoveški človek živi v na primer krščanski religiji, a če bi nekega dne krščanstvo izginilo z lica zemlje, tega manka nihče ne bi opazil, a kdo ve, morda svečeništvo najmanj.
Torej: v celem novoveškem svetu je nekaj neutemeljenega, napuhanega, lažnega, notranje praznega megalomanstva, ki se sklicuje na vzvišene ideale, na krščansko religijo, na moralne vrednosti, a jih ne jemlje resno, niti jih ne poskuša ostvariti. V celem modernem življenju je nekaj neverodostojnega. In kar razlikuje provobitnega in novoveškega človeka, je prav človekova verodostojnost. Duhovnost/navdihnjenost se v bistvu ne razlikuje: načela, cilji, religije, metafizike, morale, državna ustrojstva, okusi so istovetni, ker so v vseh časih in pri vseh narodih istovetni. Razlika je v tem, da prvobiten človek živi v tem navdihu/duhu, v njega verjame, je vsebina in usoda njegovega življenja, da bi ta navdih/duh ostvaril in ostvoril. Ostvarjenje je metafizična življenjska delavnost in dejavnost, intenzivno
n(j)egovanje. V tej delavnosti živi O-če-tov navdih/duh ljubezni: prav zaradi tega je povsem religijska in metafizična in prav zaradi tega je ta delavnost in dejavnost KULT. – Novoveški človek, četudi ve o metafiziki, o kultni naravi delavnosti, o religijski naravi n(j)egovanja, ne verjame in zanemarja ta navdih/duh; vsebina njegovega življenja je, da namesto O-če-tove ljubezni postavi v središče svoj Jaz.
Vse, kar pripada novoveškemu navdihu/duhu, ima utopijski značaj, da se bo to ostvarilo in udejanilo v prihodnosti. Naravno, da se to, kar bi se moralo ostvariti v prihodnosti in bodočnosti, ne bo nikoli ostvarilo in bo ostalo utopija – zato bo v novem veku utopija postala karakteristična beseda in utopizem karakteristično stališče. Zaradi tega ima vse novoveško človeštvo slabo vest: ve, da ostaja dolžno ostvariti vse, kar govori, izreka, zahteva, izkazuje, proglašuje, ustanavlja. Zbira teorije, si postavlja cilje, govori o ravneh in stopnjah, pretehtava vrednosti – a tisti, ki govori in razglaša in oglašuje, je prvi, ki ne misli na povračilo tega dolga. Vse, kar je novoveško človeštvo mislilo in načrtovalo, nosi kot stalno breme, brez najmanjšega upanja za možnost odplačila. Moderen navdih/duh, kakor danes pravijo, ni eksistencialen, kar je le druga beseda za to, da je brez biti, brez navdiha/duha, je neoseben, prazen in neostvarjen. Novoveški človek se je popolnoma pomešal in zmedel s svojimi teorijami; novoveški ljudje, vsak zase in posebej, a še posebno takoimenovani tvorci kulture, moralisti, profesorji, znanstveniki, svečeniki, državniki, vsi so prepričani, da živijo življenje na višji stopnji in ne opazijo, da ne ostvarjajo ničesar od te navdihnjenosti/duhovnosti, ki jo razglašajo. Od lepih in vzvišenih misli se nič ne ostvari, niti univerzalno niti posamično, vse je zgolj intelektualna iluzija, izpod katere često živi ordinarni, arogantni, hvalisavi, domišljavi, površinski, razkošni, drzni – vsekakor primitiven človek.
3. Treba je omejiti pposledice. Ker, če bi nekdo poskušal raziskati pojave novoveškega življenja, bi se moral cel razparati in razbliniti. Dovolj je, če ponovno in poudarjeno izrečemo, da je v novoveškem življenju navdihnjenost/duhovnost prav tako navzoča, kakor v katerem koli drugem času, le da se navdihnjenost/duhovnost ne ostvarja. Ne ostvarjuje pa se zaradi tega, ker namesto, da bi jo človek v navdihu/duhu O-če-tove ljubezni n(j)egoval in z njo
n(j)egoval materialno naravo in prirodo, želi to narediti s svojim Jaz. A to nikakor ne gre. Posledica je, da se navdihnjenost/duhovnost ne dotakne narave in odnos se med dvema polovicama sveta prekine: navdih/duh ostaja v čisti idealnosti/idealiteti, ker se ne realizira, leži odvečen, brezsmiseln v milijonih zvezkov: od navdihujočega/duhovnega nadzora sproščene/osvobojene naravne moči pa razpuščeno harajo in divjajo, kar se lahko vidi in izkusi v državnem življenju, v družbi, v osebni usodi in človekovem duševnem ali živinem življenju.
Prva posledica nerealizirane duhovnosti/navdihnjenosti je, da se izgubi smisel življenja, ker življenje ni takšno, da bi v sebi samem imelo smisel ali imelo smisel po sebi. Življenje pripada krogu snovne ali materialne narave in prirode, in brez dotika navdiha/duha, je prav tako nemočno in slepo, kolikor je brezsmiselno in mračno. V takih okoliščinah nima možnosti, da bi bila mera univerzalen zakon. Mera stvari postane človek, Jaz, s čimer se začne nezasitnost in brezmernost, intelektualna sofistika, moralna anarhija – v državnem življenju, kakor pravi Kung-ce: oblast razgrajačev in rogoviležev, v umetnosti moda, v javnem življenju hipokrizija. Posledica izgube mere je, da je vsak sam prisiljen določiti dobro in slabo in celo ne za vselej, temveč le improvizirati v dani situaciji. Individualna in improvizirana morala naravno izgubi svojo zakonitost in naposled, dobro in zlo ne pomeni drugega kakor oseben interes, ki se lahko menja dnevno in trenutno.
Življenjska pravila izginejo: v običajih in vedenju nastopa samovolja in brezsmiselno opičnjaštvo. Neposrednost družbenega življenja preneha in spodobnost, omikanost, ljubeznivost, dobra vzgoja, obzirnost so za anarhičen Jaz samo breme. Nihče ne misli na splošno blagostanje, ker mora vsak drveti za osebnim užitkom.
O intenzivnem n(j)egovanju v takih okoliščinah povsem naravno ne more biti niti govora. Življenje je postalo brezsmiselno in ta brezsmiselnost je prelila vsa področja življenja in natopila vse njegove trenutke. Intenzivno n(j)egovanje je začelo postajati breme, kasneje prisila in končno suženjstvo. Na tej stopnji
n(j)egovanje imenujejo DELO! Delo ni nič drugega kot delavnost, a brez realizacije navdihnjene/duhovne stvarnosti, v brezsmiselnem življenju brezsmiselna, mučna, težka, nizkotna, vsemeljujoča delavnost.
Če življenje nima smisla, potem je človekov oseben cilj brezposeln užitek: slast neodgovornega Jaz. In če življenje nima smisla, potem je tudi delavnost brez smisla; ta brezsmiselna delavnost je DELO!
4. Novoveško človeštvo si je posebej v zadnjih sto letih zastavilo rešitev vprašanja dela za enega najvažnejših ciljev. To, da ni doseglo nobenega rezultata in da je delo tudi še nadalje ostalo, kar je bilo: suženjstvo, prisila, groza – vzrok za to je precej enostaven. Človeštvo ni uvidelo, da ni treba za izhodišče vzeti dela, temveč izhajati od tam, kjer imajo vse življenjske delavnosti svoj smisel. V trenutku, ko bi delo postalo spet intenzivno
n(j)egovanje – oziroma, ko bi n(j)egovanje spet realiziralo navdihnjene/duhovne vrednosti, se bi vse rešilo z enim »udarcem«. V moderni dobi je samo eno delo obdržalo značilnost intenzivnega n(j)egovanja. Umetnik je v moderni dobi edini človek, ki ostvarja duhovne/navdihnjene vrednosti. In umetniško delo je tisto, ki ni postalo nujno suženjsko, nasprotno, ki je ostalo privlačno, vznemirljivo, lepo in celovito.
V umetniškem delu človek neposredno ostvarja navdihnjene/duhovne vrednosti in tako neposredno
n(j)eguje materialno naravo. To delo je vzor in zavidajoče sanje vsega ostalega dela. In povsem gotovo je, da dokler se na vseh področjih življenja ne uspe doseči ista realizacija, ki jo živi umetnik, do tedaj so vse vrste reformiranja dela, zakoni, teorije, prisile zaman. To ni vprašanje mezd, ni vprašanje delovnega časa, ni socialno vprašanje, temveč edino to, da je umetnikov odnos do materialne narave O-če-tov navdih/duh ljubezni. Človek – pravi Zaratustra – je naravi ali O-če- ali razbojnik; človek, bodisi realizira navdih/duha ljubezni in tedaj je naravi O-če-; bodisi ga ne realizira in tedaj je naravi razbojnik in ropar.
Prvobitnemu n(j)egovanju se moremo zahvaliti ne le za vse oplemeniteno rastlinje, žitarice, sadna drevesa, povrtnine; ne le za domače živali, konja, kravo, ovco, perjad; ne samo za vse bistvene predmete našega življenja in hiše; temveč se moramo prvobitni dobi zahvaliti tudi za dovršeno n(j)egovanost človeške narave, popolno in ostvarjeno sliko o človeku. Ker je prvobitna doba n(j)egovala naravo z O-če-tovim navdihom/duhom, in ista nežnost in sočutnost, ki je živela v oplemenjevanju rastlinja, je živela tudi v skupnosti in je živela tudi v človeški živi/duši. Realizacija O-če-tovega navdiha/duha je vstvarila in ostvarila lepoto zemlje, mir skupnosti, intenzivnost mesta, blagost komuniciranja. In ko človek ne realizira več O-če-tovega navdiha/duha, je nujno, da postane naravi ropar. Postane razbojnik in ropar ne le zemlji, ne krči zgolj gozdove, ne kolje le živali, ne ropa le notranjost gora, ampak postane razbojnik in ropar tudi narod narodu, razred razredu, roditelj otrokom, otroci roditeljem, mož ženi in žena možu, kmetovalec meščanu, meščan delavcu, vladajoči razred zatiranemu. Človek je zemlji ali O-če ali razbojnik – pravi Zaratustra. In če ni O-če, potem ne realizira navdiha/duha ljubezni in ne n(j)eguje zemlje v imenu navdiha/duha – temveč je nujno, da je prekletstvo, ko zemljo kakor banditi željni plena izrabljajo ne oziraje se na to, za kateri narod ali razred gre. Razbojniški gon je stvoril spopad narodov, spopad spolov, spopad ras, spopad svetovnih nazorov – skratka, ta boj, ki ga imenujemo boj za obstoj. Prvobitna doba je poznala skrb za bivanje, a ne boja za obstoj. Ker je prvobiten človek stal iznad narave kakor gospodar in O-če naravi, ki je vladal nad svetom kakor dober kralj.
5. Tokrat ni naš namen kritizirati zgodovinskega človeka. Cilj je pokazati razliko med
n(j)egovanjem/kultom prvobitnega človeka in zgodovinskim človekom, kar moremo doseči z enim edinim Zaratustrovim stavkom in njegovo razlago. Prvobiten človek je O-če naravi, naravi je O-če, ker n(j)eguje življenje v intenzivnem navdihu/duhu O-če-tove ljubezni. Ker: »Vse, kar živi in je v svetu«, pravi Zohar, »edino je in živi zaradi človeka. Zaradi njega nebo vzdržuje vsa bitja, ker bitja in stvari po sebi nimajo niti vrednosti niti pomembnosti.« N(j)egovanje ni nič drugega kakor udejanjanje navdiha/duha ljubezni; in človek v materialni naravi nima druge naloge, temveč le udejaniti in ostvariti O-če-tov navdih/duh; v vsem, kar je materialno in naravno: v zemlji, v človeku, v skupnosti, v lastnih sposobnostih. Edini cilj in naloga človeka je, da je človek gospodar narave, skrbnik, mojster, kralj. To je sakralen red življenja. Takšno človekovo življenje je v vsakem pogledu in trenutku duhovno/navdihnjeno in zato je popolno in popoln – KULT.
Zgodovinski človek ni naravi O-če temveč razbojnik. Materijo prezira – a prezir je šele naknadno upravičil; na ta način daje sebi zapoznelo odrešitev, ker jo je poteptal in oropal. V preteklih stoletjih se je razširilo sovražno stališče do materialne narave, kot zakasnelo in nespretno opravičevanje, da bi se pozornost pregnala od bistvenega. Človek ne more sovražiti materialne narave in je ne more prezirati in ji ne more biti sovražnik. To je slaba vest zaradi ropanja, ki jo želi opravičiti z licemersko moralnostjo pred samim seboj. Dejstvo je, da zgodovinski človek ni O-če naravi in da ne more realizirati navdiha/duha ljubezni. Zemljo tudi več ne
n(j)eguje, ampak sistematsko ali nesistematsko ropa. Postala mu je plen tudi pšenica, rž, koruza, sadje in meso živali in ribe iz morja in kovine iz gora in tisoče skrivnostnih moči materije kot so magnetizem, elektricitet, kemijske lastnosti, a plen mu je tudi drug človek, drug narod, druga rasa, plen so mu postali kamen, voda, zemlja, zrak, vse je oropal, da bi pritegnil in povlekel v krog svojega Jaz – in tako je postajal vse bolj siromašen, vse bolj divji, bolj grob, poln sovraštva, vse bolj zaprt vase, bolj trd, plitkejši, bolj neumen, bolj primitiven in hudoben. Življenjska naloga prvobitnega človeka je realizacija navdiha/duha ljubezni, sakralen red življenja, kult. Zgodovinski človek čuti, da je njegova življenjska naloga ostvariti moči lastnega Jaz, ta občutek ga oblikuje, ta divji, grob, zaprt, sebičen in primitiven red življenja, ta profan red življenja.
Vzvišena duhovnost, ki jo vzdržuje v idealnosti, ostaja neudejanjena in to, kar se ostvari, udejani, to je roparski na-gon Jaz, razbojnika.
Razlika med intenzivnim n(j)egovanjem prvobitnega in zgodovinskega človeštva je s tem postala jasna in tako lahko zavrnemo vprašanje moderne dobe. Za nas je bilo zgodovinsko človeštvo prikladna temna podlaga, da bi se na njej prvobitno n(j)egovanje pokazalo v polni jasnosti. Če bi brez zgodovinske primerjave označili prvobitno n(j)egovanje kot kult človeka, do same srži prežetega s sočutnostjo, z drugimi besedami,
n(j)egovanje kot sakralen red življenja človeštva – bi tega moderen človek ne razumel. Naravo prvobitnega
n(j)egovanja uspemo odkrivati v popolni jasnosti le v primerjavi z današnjo takoimenovano kulturo.
6. Prvobitemu n(j)egovanju ni bila cilj kultura, temveč je bil njen cilj spremeniti zemljo v raj. Pretvoriti jo v raj, da bi s posvečeno dejavnostjo in delavnostjo, kar je bilo tedaj ime za delo, rastlo in uspevalo blagostanje, razcvet, obilje, lepota. Človeku tedaj narava ni bila sovražnik, temveč dom esence, ki je sebe izročila, in zato se je človekovo življenje moglo dvigniti v svetu kot radost. Ker radost ni nič drugega kot »dodanost naravnemu življenju” - in kdor želi doseči radost, ta hoče izpopolniti bivanje/bitek/eksistenco. Zemeljska sreča je odvisna od tega, ali uspemo zemljo narediti cvetočo, lepo, bogato; ali uspemo vskladiti življenje z zakoni O-če-tovega navdiha/duha ljubezni, ali uspemo obvladati zmedo in temo: ali uspemo med ljudmi in med človekom in naravo uresničiti in udejaniti navdih/duha ljubezni. Če uspemo, narava obilno daje svoja bogastva, narod in zemlja živita v radosti – človek je srečen in zemlja postane raj.
Vsaka prava kultura je ekszorcizem, pravi Baader. Visoka in velika je naloga, tudi intenzivno
n(j)egovanje ali n(j)ega, udejanjenje in udejanjenost navdiha/duha ljubezni, in je hkrati to tudi boj z mračnimi, zlimi, škodljivimi silami in močmi, ki obstajajo v svetu. Obilje in lepota, razcvet in bogastvo so rezultat delavnosti, ki zajema vse človekove sile in moči. Zgodovinski čas medtem ni razumel, da ima dejavnost in delavnost kulta učinek in pomen izganjanja hudiča. Zaradi tega se je skozi zgodovino osvobodila množica zlih in škodljivih moči: moči, katerih hudičevska narava se v veliki meri razodene v vojnah med narodi, vojnah med mesti, revolucijah in razbojniških gonih, a nič globlje in strašneje v tehniki. Tehnika ni kult in ni kultura. Tehnika je poskus osvobojenih vražjih in hudičevskih sil in moči uničiti zemeljsko življenje!
Svetloba je izginila z izginotjem prvobitne dobe. Zlata doba je minila. Človek ni več udejanjal O-če-tovega navdiha/duha, postal je razbojnik zemlji, zemlja je potemnela in se pomračila. Esence narave so se skvarile in z dejavnostjo in delavnostjo ni nastajal razcvet, niti obilje, niti sreča, temveč gorko in težko pomanjkanje, trpljenje, revščina in siromaštvo, lakota in žalost. Iz radostnega in z vero udejanjanega kulta je nastalo mukotrpno delo. Navdih/Duh se je takemu delu umaknil in se povlekel, postal je zgolj kultura, prazna, zaman, jalova in nepotrebna knjižnica – abstrakcija, s pomočjo katere se ni pojavilo univerzalno blagostanje, ni se ostvaril univerzalen red, tudi v iskanju ne, v katerem ni rastla univerzalna radost. Življenje se je osušilo, okamenelo, postalo je grobo, postalo je težko, mučno, mračno, razklano. Ker »obstajajo sile, ki uresničujejo navdihnjene/duhovne jasnosti in stvarnosti: one so tiste, ki mehčajo, ki oplajajo, lepšajo sile; in obstajajo sile, ki ropajo, to so sile, ki sušijo, povzročajo usihanje, okamenjujejo.« »Sile, ki udejanjajo navdihnjene/duhovne stvarnosti, so odprte navznoter in navzgor, razbojniške pa navzven in navzdol.« V tem trenutku, ko na meji prvobitne dobe človek ni več udejanjal O-če-tovega navdiha/ duha, temveč je postal razbojnik naravi, se je zaprl do notranjosti in do navzgor – moral se je odpreti k navzven in k navzdol. V svoji delavnosti ni našel več cilja: ni vedel, da je človekova edina naloga od zemlje ostvariti raj.
Izgubil je svoj navdih/duh, izgubil je ideje, izgubil je bogove, izgubil je radost, srečo in tudi on sam se je izgubil v delu, v zunanjih stvareh, v gonu za močjo, ki ropa zemljo, v izrabljanju narave.
N(j)egovanje ni več kult, temveč zgolj kultura.”
Bela Hamvas (1897-1968): Scientia sacra, izšla leta 1988 (napisal jo je v letih 1943/44), prevod iz madžarščine Jadranka Damjanov, Ceres, Zagreb, 1995. (Prevod iz hrvaščine: Anika - Ana M. Mayerhold, mali traven 2008.)
P.S. Morda bo kdo oporekel: »Kva pa zdej utruja s to ‘ezoteriko’«? A res je naslednje: »ezoteriko« so nam brisali zadnjih 600 let in jo popolnoma izbrisali iz naše zavesti, pri tem pa jo sama »elita« še kako
n(j)eguje in uporablja za manipuliranje. Po nekaterih ocenah pozna elita genealogijo svojih rodov do 50.000 let! nazaj in planira življenje in bivanje Zemljanov za 1000 let vnaprej. In še nekaj: ob vsem tem zmrdovanju nad »ezoteriko« mirne žive/duše dopuščamo in celo vzpodbujamo pri otrokih in vnukih Harry Potterjevsko histerijo, kjer pa se res propagira mračnjaštvo in nesmiselno čaranje, ki otroke odvrača od bivanja in čudežev narave in življenja. Sicer pa pri Bela Hamvasu ne gre za ezoteriko, temveč za metafiziko, ki je po njem PRVOBITNA in pogoj za bivanje!
beati pauperes spiritu quoniam ipsorum est regnum caelorum
Peter, prav nič se ne smešim. Vsi vemo, da je C vitamin v tabletah kljump in da tisti v limonah (in tudi tisti v krompirju) bistveno bolj pomaga pri prehladu. Pa čeprav ga je manj in čeprav je tisti del tablete in tisti del jabolka, ki vsebuje sam vitamin kemično identičen. In to je edini del, na katerega je sodobna znanost dovolj pozorna. Vse ostalo pa spregleda. Da bi na limono gledala celostno in ugotovila zakaj naravni limonin C vitamin pomaga, umetni (z isto kemično zgradbo) pa bolj bogo, je za našo analitično znanost že prevelik zalogaj. In ne, nimam se za pesimista. Verjamem v znanost, a nisem zaletav.
Tako da dokler si bom lahko privoščil vsaj konvencionalno hrano, ne nameravam kupovati gensko spremenjene. Raziskave bi morale biti bistveno bolj obsežne in bolj interdisciplinarne, da bi me delno prepričale. Tako da se ti, Peter, z menoj ne splača ukvarjati.
@Nikolaj
beati pauperes spiritu quoniam ipsorum est regnum caelorum
“Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. … ”
Sveto pismo, Evangelij po Mateju, (Jezusovi) Blagri 5/3.
Pri pisanju članka sem želel predvsem opozoriti, da po mojem mnenju ni resnih znanstveno podprtih podatkov o nevarnosti gensko spremenjene koruze MON810, ki bi jo edino bilo dovoljeno saditi v Sloveniji. Drugi cilj je bil ponovna aktivacija razprave o GS rastlinah (zato tudi bolj provokativni ton pri pisanju) - na racionalnih temeljih. Čeprav je 48 odzivov v treh dneh precej več kot sem pričakoval, pa razprava niha med ekstremnimi pogledi - adijo ‘racionalni temelji’…
Zaključek, ki bi ga lahko potegnili iz komentarjev (če izpustimo tiste, kjer gre za debato, ali je Zares boljša stranka od katere druge) je, da so GS rastline očitno stvar prepričanja, ne pa stvar razmisleka. Tako kot so eni proti krznu in eni za, eni jedo meso, drugi pa ne, imamo zdaj ljudi, ki so proti GS hrani in ene, ki niso proti…. čeprav mislim, da pri GS rastlinah ne gre za stvar okusa, pač pa (čeprav vidim, da se nekateri ne strinjate) za stvar razumevanja. Mislim, da so proti v veliki večini tisti, ki ne razumejo narave genskega spreminjanja v naravi in v laboratoriju.
Možnost, da bi v Sloveniji sadili GS koruzo ne pomeni, da pridelovalci in potrošniki nimajo možnosti izbire. Pridelovalec bo lahko še vedno sejal in žel, kar bo hotel, kupec pa kupoval in jedel, kar bo plačal. Dovoljenje za sajenje GS koruze ni v nikakršnem nasprotju s tem in zakonodaja o tem že obstaja.
Zavedam se, da znanost ne more delovati pod steklenim pokrovom, ločeno od družbe, in da je treba o novih tehnologijah razlagati in razpravljati na osnovi znanstveno preverljivih podatkov. Nič me ne moti, če politika deluje v tem smislu. Mislim pa, da demokracija ne pomeni politike na osnovi anket javnega mnenja, izkoriščanja nepoznavanja/nerazumevanja in enostranskih informacij.
Komentarji, ki so zveneli izrazito ‘contra’, so proti genski tehnologiji nasploh in proti GS hrani nasploh. Ti so morda spregledali, da sem pisal samo o tisti GS koruzi, ki je trenutno v Evropi dovoljena za pridelovanje, ne pa nujno o vseh GS rastlinah, ki so jih kdajkoli pripravili in jih morda še bodo. Očitno pa je že ena GS koruza za razpravo prevelik zalogaj.
Vabim vas, da si v mojem naslednjem komentarju ogledate primer ‘klasičnega’ in ‘biotehnološkega’ gojenja koruze.
Oglejmo si hipotetičen primer s slovenskih koruznih polj:
Na poljih, kjer so pogosti napadi koruzne vešče, bo pridelovalec gotovo poskrbel, da bo škodljivca uničil. Kupil bo edino pri nas dovoljeno fitofarmacevtsko sredstvo proti vešči - Decis 2,5 EC (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/DokumentiDoc_1_DECIS25EC.pdf) in če se bo držal navodil, škropil največ dvakrat v sezoni. Preberite si varnostne stavke pri tem sredstvu (navajam samo najpomembnejše):
Zdravju škodljivo. Okolju nevarno. Vnetljivo. Zdravju škodljivo pri vdihovanju. Zdravju škodljivo pri zaužitju. Draži kožo. Nevarnost hudih poškodb oči. Zelo strupeno za vodne organizme: lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje. Zdravju škodljivo: pri zaužitju lahko povzroči poškodbo pljuč. Hraniti izven dosega otrok.
Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil. Snov in embalažo odstraniti kot nevarni odpadek. Ne izpuščati/odlagati v okolje.
To sredstvo je treba proizvesti, prodati/kupiti, ga raztopiti, pripeljati do polja, škropiti. Deluje na veliko različnih žuželk, tudi na čebele.
Alternativa je, da strup proizvede koruza sama in tako škodi samo tistim žuželkam, ki se hranijo s koruznimi tkivi. Bakterijski toksin, ki ga koruza proizvaja sama, je bolj selektiven od insekticida. Človek ne pride v stik s kemikalijo, ni prevoznih stroškov itd.
Kdo lahko navede argument za uporabo pesticida, če obstaja GS rastlina, ki se sama znebi škodljivca?
To, da imamo o GS koruzi MON810 ‘premalo podatkov’ ne more biti res, saj GS rastline bistveno bolj preverjajo kot ‘klasične’ rastlinske sorte. 10-letna uporaba te koruze brez škodljivih učinkov na zdravje ljudi je v tem primeru verjetno dovolj dober podatek.
@Nikolaj
Tvoja nevednost o vednosti ni osamljena, pridružuje se ji nevednost o
genskih tehnologijah, njihovi uporabi in posledicah. Trditev, da gensko spremenjene rastline niso nič bolj nevarne za človeka in okolje od naravnih, je naravnost…, kaj naj rečem, da ne bo žaljivo? Aja, vprašaj koruzne vešče, kaj menijo o tej trditvi.
@Peter
Še kar vztajaš pri racionalnem znanstveniku? Daj opiši nam, vendar neracionalnega! Da bomo znali razločevati.
Anika, a ni baje pravi prevod: Blagor ubogim, kajti njih je v duhu božje kraljestvo?
Naivnez, lahko si zaljiv, kolikor hoces, ker s tem samo se dodatno kazes svojo neznanje.
Verjetno nisi se nikoli slisal, da so stevilne rastline (na primer tudi krompir, tisti najbolj navaden, ki ga vsak dan jes), strupene ravno zato, da se s tem branijo pred razlicnimi skodljivci (torej rastlinojedci), pa tudi pred glivami, bakterijami … In niso torej cisto nic drugacne od te gensko spremenjene koruze.
Verjetno nisi se nikoli slisal, da obstaja cel kup klasicnih sort, ki jih pridelujejo ravno zaradi tega, ker so odporne na razlicne skodljivce (odpornost pa ponavadi pomeni, da so strupene za skodljivce), in torej niso cisto nic drugacne od te gensko spremenjene koruze.
N.
Najprej o Zares in politizaciji: z GSO smo se začeli ukvarjati pred letom dni, najprej smo o tem debatirali med sabo, potem smo se srečali z nevladniki, pa s strokovnjaki. V juniju smo pripravili posvet v Cankarju, kjer so bili zraven tisti za in tisti proti. Jeseni smo nadaljevali, bili zraven pri vseh posvetih, postavljali poslanska vprašanja o statusu Zakona o soobstoju GSO, pošiljali pozive in ob zadnjem dejanju - pobudi Janši, da skupaj z Podobnikom Slovenija uveljavi varnostni pridržek, smo na našo iniciativo pri tem skupaj nastopile vse opozicijske stranke : SD, LDS, SNS,Lipa ter nevladniki iz Inštituta za trajnostni razvoj, čebelarji, pa Združenje ekoloških kmetov, Združenje za zdravo Slovenijo. Aktiven je tudi Greenpeace. Se kdo boji take pobude in širine, odpiranja teme GSO?
Med potekom razprave smo ugotovili, da ljudje premalo vedo o GSO, biotehnologiji, genetiki… pomenu za naš nadaljni razvoj, prehransko bodočnost : zato je bil naš glavni cilj odpreti razpravo, sprožiti dialog v družbi - in to je na našo srečo doseženo. Mediji so začeli o tem pisati, pa blogi, oddaje… In ljudje si bodo prav na ta način lahko