Dodana vrednost in produktivnost podjetij v tuji lasti v EU
darja, sreda, 9. april 2008K Jožetovima prispevkoma o Leku in o nacionalnem interesu ni odveč dodati ugotovitev evropskega statističnega urada Eurostat o učinkovitosti podjetij v EU, ki so v lasti tujcev. Podjetja, ki so v tuji lasti, v 17 članicah EU, za katere ima evropski statistični urad Eurostat podatke, - Slovenija je med njimi - ustvarijo 18 odstotkov dodane vrednosti, v njih pa ima službo manj kot 13 odstotkov zaposlenih v evropskem gospodarstvu. Največ dodane vrednosti podjetja v lasti tujcev ustvarijo v proizvodnem sektorju (28 odstotkov), v teh podjetjih je hkrati v službi 21 odstotkov vseh zaposlenih v proizvodnem sektorju. Industrijska dejavnost ustvari 51 odstotkov vse dodane vrednosti, ki jo podjetja v lasti tujcev ustvarijo v nefinančnih sektorjih, ugotavlja Eurostat.
Podjetja v lasti tujcev izkazujejo bistveno višjo produktivnost dela v primerjavi s podjetji, ki so v domači lasti, a nižje stopnje dobičkonosnosti. Več kot 60 odstotkov dodane vrednosti podjetij, ki so v lasti tujcev, ustvarijo podjetja, katerih lastniki v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Franciji. Skoraj četrtino pa prispevajo podjetja, katerih lastniki imajo sedež v ZDA.
Dodana vrednost podjetij v lasti tujcev po sektorjih

Vir: Eurostat
Delež zaposlenih v podjetjih, ki so v lasti tujcev, po sektorjih

Vir: Eurostat
Višja produktivnost dela v družbah, katerih lastniki so tujci, v primerjavi z družbami, ki imajo domače lastnike, je po oceni izvedencev Eurostata posledica dejstva, da so družbe v lasti tujcev bistveno večje od družb v domači lasti.
Size can potentially play an important role in determining productivity due to minimum efficient scales of production, especially in some industrial activities, where relatively high proportions of foreign-controlled enterprises are found. The pattern of a higher contribution to value added than employment was repeated across activities.
Podjetja v lasti tujcev prispevajo več kot 30 odstotkov dodane vrednosti v nefinančnih sektorjih na Slovaškem, v Estoniji, na Madžarskem, na Češkem in v Bolgariji, več kot 20 odstotkom vseh zaposlenih v državi pa zagotavljajo delovna mesta v Estoniji, na Slovaškem, Švedskem in Češkem. V Sloveniji sta deleža pri dodani vrednosti in zaposlenih podobna kot v Avstriji in je med petimi članicami, ki so na repu lestvice.
Primerjava med podjeti v tuji in domači lasti

Vir: Eurostat
A more detailed activity breakdown shows that 48.9 % of the value added generated by foreign-controlled enterprises was derived from the manufacturing sector. Distributive trades contributed around a fifth (20.2 %) of the total value added generated by foreign-controlled enterprises, followed by real estate, renting and business activities (17.9 %). In contrast, the activities of mining and quarrying (0.7 %), construction (1.2 %), hotels and restaurants (1.6 %) and electricity, gas and water supply (2.0 %) reported relatively low shares.
V sektorju proizvodnje je največ podjetij v tuji lasti v kemijski dejavnosti, proizvodnji kemijskih izdelkov in umetnih vlaken, proizvodnji opreme za transport, pridobivanju koksa, rafinerijah in proizvodnji goriva za jedrske elektrarne, proizvodnji električne in optične opreme. Na področju nefinančnih dejavnosti je največ podjetij v tuji lasti na področju najema, vodnega transporta, pošte in telekomunikacij. Za Slovenijo Eurostat navaja, da največ dodane vrednosti podjetja v tuji lasti ustvarijo -njegove ocene temeljijo na podatkih za leto 2004 - v proizvodnji kemikalij kemičnih izdelkov in umetnih vlaken. Na drugem mestu je gumarstvo in izdelki iz plastike, na tretjem pa proizvodnja nekovinskih in mineralnih izdelkov.
V Sloveniji največ dodane vrednosti na področju nefinančnih dejavnosti ustvari tuji lastnik iz Švice (kolikšen delež, je poslovna skrivnost), sledi mu Avstrijec (18,7 odstotka), tretji je Nemec (12,7 odstotka).
V EU podjetja, ki so v lasti tujcev, na zaposlenega v nefinančnih dejavnostih gospodarstva ustvarijo za 51.800 evrov dodane vrednosti, kar je 16.800 evrov več kot podjetja, ki so v domači lasti.
The gross operating rate (gross operating surplus as a share of turnover) is one measure of profitability – and a comparison of this indicator with labour productivity shows that foreign-controlled enterprises were on average more productive than profitable in comparison with nationally-controlled enterprises. Nevertheless, in 8 out of 17 Member States there were higher gross operating rates in foreign-controlled enterprises. The largest difference in favour of foreign-controlled enterprises was in Bulgaria (1.4 times higher), whereas in Italy, foreign-controlled enterprises reported a profit
rate that was almost half that of nationally-controlled enterprises.
The relatively low level of profitability of foreigncontrolled enterprises (when compared with nationally-controlled enterprises) was in contrast to a range of other indicators, as foreign-controlled enterprises posted higher levels of investment per person employed, personnel costs per employee, and wage adjusted labour productivity. This may be due
partly to the higher share of unpaid family workers or working proprietors in nationally-controlled enterprises, some 10.6 % compared with 1.4% for foreign-controlled enterprises. In addition, average personnel costs for foreign-controlled enterprises were EUR 9 500 per employee above those for nationally-controlled enterprises; note that high personnel costs reduce the gross operating rate. These differences could also reflect a problem of transfer pricing, as foreign-controlled affiliates are often part of a multinational enterprise group.
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
|





“Podjetja v lasti tujcev prispevajo več kot 30 odstotkov dodane vrednosti v nefinančnih sektorjih na Slovaškem, v Estoniji, na Madžarskem, na Češkem in v Bolgariji, več kot 20 odstotkom vseh zaposlenih v državi pa zagotavljajo delovna mesta v Estoniji, na Slovaškem, Švedskem in Češkem. V Sloveniji sta deleža pri dodani vrednosti in zaposlenih podobna kot v Avstriji in je med petimi članicami, ki so na repu lestvice.”
potem praviš, da je boljše v Estoniji, Slovaškem… kot v Avstriji he he Tuja podjetja so že bolj produktivna, vendar bi po logiki, da je tuje boljše lahko naša podjetja samo preselili v tujino, tuja pa v Slovenijo in vsi bi bili neverjetno produktivni,