Mednarodni denarni sklad (IMF) bo prodal 403,3 tone zlata. Zanj namerava iztržiti 11 milijard dolarjev oziroma sedem milijard evrov, je povedal direktor Dominique Strauss-Kahn. Za prodajo se je upravni odbor sklada odločil v okviru reforme sklada.

“We have made difficult, but necessary choices to close the projected income shortfall and put the Fund’s finances on a sustainable basis, but in the end, it will make the Fund more focused, efficient, and cost-effective in serving the needs of our members,” Strauss-Kahn said.

Z denarjem, ki ga bo dobil od prodaje zlata, bo oblikoval sklad, iz katerega bo potem financiral svojo dejavnost. Po reformi bo sklad po zagotovilih direktorja učinkovitejši in bo bolje služil svojim članom. Vanj je vključenih 185 držav. Zlato, ki ga bo IMF prodal, predstavlja približno 12 odstotkov njegovih zlatih rezerv. Upravni odbor je dobil soglasje za njegovo prodajo po več mesecih trdih pogajanj s članicami.

IMF financira svojo dejavnost v glavnem s prihodki od obresti za posojila, ki jih daje državam članicam. Ker je povpraševanje po teh posojilih v zadnjih letih občutno upadlo, so se mu zmanjšali prihodki od obresti. Konec lanskega leta je Dominique Strauss-Kahn, ki je na čelu IMF pet mesecev, opozoril, da bo sklad imel leta 2010  primanjkljaj 400 milijonov dolarjev, če ne bo povečal posojil. V okviru reforme sklada načrtuje tudi zmanjšanje zaposlenih za 400 ljudi.

At the same time, the Board considered the institution’s medium-term budget for the financial years 2009-11, which includes deep spending cuts, and approved the administrative budget for FY2009 (May 1, 2008-April 30, 2009). With these measures the IMF expects to close the projected income-expenditure gap of $400 million within a few years.

IMF je bil ustanovljen pred 63 leti in je ena najmogočnejših finančnih institucij na svetu. Sedež ima v Washingtonu. Njegova naloga je dodeljevanje posojil državam, ki se znajdejo v gospodarskih težavah.  Državam v razvoju daje tudi posojila za razvoj in jim pripravlja gospodarske načrte. Od držav prejemnic posojil večinoma zahteva izvedbo obširnih reform.

IMF zagotavlja, da bo zlato podal transparentno. Kljub temu bo ta podaja vplivala na ceno zlata na trgu. Ta je pred kratkim prvič presegla 1000 dolarjev za unčo, ker so investitorji del naložb zaradi ameriške finančne krize preusmerili v zlato.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |