Paul Krugman v svoji zadnji kolumni v New York Timesu opozarja na svetovno prehransko krizo. Sedanja rast cen hrane na svetovnem trgu je kombinacija dolgoročnih trendov, nesreč in slabe politike, pravi. Dolgoročni trend je, da si več ljudi lahko privošči hrano, kakršno uživamo zahodnjaki. Ker je potrebnih 700 kalorij krme za pridelavo 100 kalorij mesa, se je povečalo povpraševanje po žitih. Zaradi energetske intenzivnosti je visoka cena nafte občutno dvignila stroške kmetov in s tem cene njihovih pridelkov.

Ker je nafta draga tudi zaradi vojne v Iraku in je suša v Avstraliji po vsej verjetnosti posledica podnebnih sprememb, so politiki in vlade, ki so nasprotovali ukrepom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, soodgovorni za pomanjkanje hrane. Med razlogi, ki so posledica slabe politike, Krugman omenja še etanol in druga biogoriva.

The subsidized conversion of crops into fuel was supposed to promote energy independence and help limit global warming. But this promise was, as Time magazine bluntly put it, a “scam.”

Po optimističnih ocenah je poraba za proizvodnjo galone etanola iz koruze enaka količini energije, kot jo ima etanol, ki je v tej galoni. Tudi če je proizvodnja etanola ne zgleda kot slaba politika, recimo v Braziliji, kjer ga pridobivajo iz sladkornega trsa, dejansko povzroča krčenje gozdov. Njive, kjer rastejo rastline za biogoriva, niso na voljo za pridelavo hrane, zato so subvencije za proizvodnjo biogoriv po Krugmanovih besedah pomemben razlog za krizo s hrano.

V normalnih časih so vlade in trgovci z žiti imeli zagotovljene ustrezne zaloge, ki bi jih lahko uporabili v primeru večje suše. V zadnjih letih so jih začeli zniževati - v prepričanju, daje hrano, ki zmanjka, vedno mogoče uvoziti.

This left the world food balance highly vulnerable to a crisis affecting many countries at once — in much the same way that the marketing of complex financial securities, which was supposed to diversify away risk, left world financial markets highly vulnerable to a systemwide shock.

Kako bi bilo treba ukrepati? Povečati pomoč ljudem, ki so v stiski, program za hrano v okviru OZN potebuje večji proračun. Potreben je tudi pritisk proti biogorivom, ki so se izkazala kot velika napaka. Kot kaže, je poceni hrana je enako kot poceni nafta postala preteklost, končuje Krugman.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |