Bistvo je v tem, da ima slovenska razvojna dejavnost kompetenčo prednost, če je seveda dobro organizirana in učunkovita, saj je blizu in relativno cenejša kot dejavnost, ki jo multinacionalke vodijo v zahodni Evropi.
In to očitno lahko trdimimo za razvoj Leka, ki se je nele obdržal, ampak celo raste in postaja kompetenčni center za določene razvojne aktivnosti za celoten Sandoz.

Kadrovska rast razvoja v Leku pa tudi daje jasno znamenje, da produkti slovenskih univerz (vsaj na tehničnem področju) povsem lahko tekmujejo z diplomiranci zahodnih univerz.

Slovenci zelo radi opravičujemo naše aktivnosti z uspešnimi vzgledi v drugih državah. Finska in NOKIA sta posebej pogosto navajana kot vzgled, ki naj bi mu sledili. Zakaj torej Slovenci nimamo družbe, kot je NOKIA.

Če Leka ne bi prodali, če bi ga kapitalsko in razvojno povezali s Krko, bi lahko skupaj prevzela Plivo in ali vrsto drugih proizvajalcev generičnih zdravil. Lahko bi nastal visoko-tehnološki gigant, ki bi ga marsikdo navajal kot zgled uspešne in razvojno naravnane družbe, ki bi bila konkurenčna na svetovnem trgu proizvajalcev generičnih zdravil. S prodajo Leka, smo to priložnost izgubili. Prodajalce sprašujem, katera druga tovarna oziroma tovarne, ki so ostale v slovenski lasti še imajo tak potencial in zakaj so nas skoraj zasmehovali, ko smo ob prodaji opozarjali na previdnost. Jože, takšen proizvajalec bi bil gonilo razvoja prav na področju, kjer smo tudi raziskovalno in razvojno močni. Kaj misliš? LP Stane