Slovenska podjetja izčrpavajo kar domače kobilice
darja, sobota, 5. april 2008V Sloveniji ne potrebujemo tujih skladov, ki bi izčrpavali podjetja. Pri nas to počnejo kar domači lastniki. Ravnokar to na primeru Droge Kolinske spet dokazaje Istrabenz, ki ga vodi Igor Bavčar. Skupina Droga Kolinska namerava prodati vse programe, ki ne prinašajo dovolj dobička, so iz podjetja sporočili javnosti. Število zaposlenih v Sloveniji bodo zaradi tega s približno 800 znižali na 500. Brez službe bodo ostali vsi zaposleni v Mirni na Dolenjskem in del zaposlenih v Izoli. Lani v jeseni so se v Drogi Kolinski že odločili, da ne bodo več podaljšali pogodbe z družbo Unilever. Takrat so sporočili, da bo zaradi tega ostalo brez službe 100 zaposlenih.
Po poročanju časopisa Večer Droga Kolinska v Ljubljani, kjer je sedež družbe, nima več proizvodnje. Tam dela samo še uprava. Nepremičnino bodo prodali takoj, ko bo mestna občina Ljubljana spremenila prostorske načrte in na tem zemljišču omogočila gradnjo stanovanj. Edino to zanima lastnika družbe Istrabenz in Igorja Bavčarja. Da bo čim več iztržil za zemljišče. Ta denar hoče za vsako ceno, ne briga ga, da bo uničil dve najbolj znani in uveljavljeni živilski podjetji v Sloveniji in blagovne znamke, ki so jih desetletja razvijali in uveljavili predhodniki. Ne zanima ga, da bodo zaposleni ostali brez zaposlitve. V čim krajšem času hoče pobrati, kar se da pobrati in napolniti svoj račun. Bavčar že ves čas, odkar je v Istrabenzu, prodaja, kar so ustvarili in razvili drugi. On nič ne razvija in ustvarja, samo prodaja. Kot investicijski skladi, ki jih je nekdanji nemški podkancler Franz Müntefering poimenoval kobilice, ki pridejo v podjetje, poberejo, kar se da pobrati, in po opustošenju gredo naprej.
Droga Kolinska po podatkih Večera prodaja več kot 2100 izdelkov. Tretjino prodaje ustvari s prodajo kave, 14 odstotkov predstavlja sladki program, desetino namazi (zlasti pašteta Argeta), z brezalkoholnimi pijačami ustvari sedem in s slanim programom 5 odstotkov prodaje. Ker ne prinašajo dovolj dobička, bodo ukinili programe otroška hrana, žitne kašice, čokoladni namaz Viki in sadne namaze, riž Zlato polje, čaj 1001 cvet, sol in začimbe Maestro. Lani so se odločili prenehati izdelovati izdelke blagovnih znamk Salatina, Talis kis, Belsad marmelade in žvečilni gumi Čunga lunga.
Zaradi Bavčarjevega apetita po denarju bo Slovenija ostala brez dveh pomembnih živilskih podjetij, brez blagovnih znamk, ki so bile uveljavljene na območju celotne nekdanje Jugoslavije s trgom 20 milijonov ljudi. Brez služb ne bodo ostali le zaposleni v obeh podjetjih, ampak tudi dobavitelji in kmetje, ki pridelujejo surovine. Ob menedžerjih in lastnikih, kakršen je Igor Bavčar, slovensko gospodarstvo ostaja brez nosilnih podjetij, ostaja brez razvoja, brez lastnih izdelkov z dodano vrednostjo, ki so plod domačega znanja. Takšno gospodarstvo ne potrebuje izobraženih zaposlenih, inteligence, ampak slabo plačane podložnike, ki v čim krajšem času naredijo čim več izdelkov, ki jih oblikujejo in razvijejo v tujini. Ali pa niti to ne, ker so takšni delavci v Romuniji, Ukrajini, Gruziji, Moldaviji še občutno cenejši.
Objavljeno pod gospodarstvo | 
| 
|
In kaj ste pricakovali od policaja?????
bolno
Darja, morda pa je problem drugje. Proizvodi, ki ekonomsko ne vzdržijo so bili tako predolgo v pogonu. Tudi ni nobenih možnosti, da bi Slovenija v 21. stoletju zgolj proizvajala licenčne proizvode. Kolinska je bila pokopana že pred desetletjem, ko so ukinili njen, prej močan razvojni oddelek, ki je naredil vse te proizvode od Cocte pa do Viki kreme. In prav tu je kaj očitati glavnemu menađerju Istrabenza. Problem je v tem, da v slovenskem živilstvu nihče, ali zelo redki vlagajo v razvoj. Če bi želeli kaj narediti iz panoge in iz podjetij, bi lastnik, ki je dovolj velik zato, moral ustanoviti razvojni inštitut, kupiti dobre strokovnjake in postaviti laboratorije. To sploh ni tako težko in drago. Tu je razlika med Krko in Lekom na eni strani in živilsko industrijo na drugi strani.
Slovenija izgublja delovna mesta v živilstvu, dobre surovine se pretakajo čez mejo, predvsem zaradi tega, ker v praksi uprave podjetij ne delajo točno tistega, kar jim govorijo tako ekonomska kot inženirska stroka. Ker smo v EU, bi večino štartnih stroškov za razvojne inštitute, oddelke, tako lahko prenesli na evropske sklade in državo. Videl sem take valilnice znanja na Irskem in Finskem, učim najboljše generacije slovenskih študentov, ki študirajo mikrobiologijo in biotehnologijo, od katerih pa dobi zaposlitev v slovenski živilski industriji, le manjša peščica.
Torej, ni problem v ukinjanju znam, ampak v tem, da ni razvoja. Lastniki, Istrabenz, KD, NLB, Laško, KAD zadružništvo, kje ste? Zakaj tega ne predlagajo državni predstavniki? Minister za razvoj na potezi ste!
Ne vem, Darja, od kje ti pravica kritizirati slo po denarju Igorja Bavčarja. Smo v kapitalizmu, kjer je svobodna podjetniška pobuda zakon, pehanje za dobičkom pa hvalevredno ravnanje. Zakaj bi Bavčar držal živilske znamke, če pa nima interesa? In od kdaj Slovenija ostaja brez česarkoli? Slovenija ni lastnica teh blagovnih znamk. Tvoje pisanje močno smrdi po nacionalnem interesu.
Emil, bistvo članka je, da ni razvoja, ker ga nočejo in ne za to, ker bi ga želeli, pa nimajo znanja… DrogaKolinska bi lahko bila brez težav slovenska Podravka, ki poslovno cveti, čeprav se res tudi tam potihem že pripravlja tuj prevzem.
Koncepta razvoja v strategiji PL in Istrabenza ni, zato je tvoj poziv, brez zamere, smešen. So trenutno pač v fazi korporativizma, ki ga poganja pohlep in mi, vključno z Žigo Turkom, jih lahko pri tem zgolj opazujemo.
@emil
Slovenija je na lestivi 1000 evropskih podjeitj, ki največ vlagajo v razvoj, na repu, kar pomeni, da nimajo več razvojnih oddelkov, ti njihovih lastnikov sploh ne zanimajo. Ja, nič ne pomaga, če ima minister za razvoj zanimive ideje, paradržavna sklada pri prodaji svojih deležev v podjetjih v pogodbah ne poskrbita za klavzule, da je treba ohraniti razvojni oddelek, država in občine pa po vzoru ZDA ali Švice z različnimi spodbudami ne vabijo, da bi podjetja imela razvojne oddelke pri njih, ker ti zagotavljajo vlaganja v znanje, inovacije, dobro plačana delovna mesta, izvoz blaga in storitev z visoko dodano vrednostjo, ne pa, kakor pri nas, da le peščica dobro izobraženih mladih dobi zaposlitev. Vlada bi zaradi tega tudi morala odgovoriti na vprašanje, koliko časa jo bo evropska komisija še morala opozarjati, da je v Sloveniji preveč mladih brez zaposlitve, kdaj bo sprejela ukrepe, ki bodo tudi učinkovali, to pa so ukrepi, s katerimi bo nagrajevala lastnike podjetij, ki vlagajo v razvoj, in kaznovala pohlepne lastnike, ki se obnašajo kot kobilice.
Emil ve tudi, kako ta država (minister Turk je vsekakor del strukture, ki jo upravlja) povečuje delež BDP-ja za raziskave, kako plačuje raziskovalce, ki imajo edini pozitivni “feed back” v svojem pedagoščkem delu (učim najboljše nano, mikro in ostale praktične biologe pravi Emil in dobi informacijo o svojem odlično opravljenem delu?) v razikovalnem delu pa je denar za raziskovalce (in aplikativne v katerih pa je potem še enormna težava s partnerji iz industrije, ki prevečkrat kratkomalo ne plačujejo svojega deleža, čeprav postanejo lastniki rezultatov) tako razdrobljen in ga je tako malo, da je pričakovati kaj več od hnič že skoraj iluzija. Saj smo že pisali o tem, pa vseeno,.. vsaj občutek, da si nekaj naredil (in se veselo skriješ za učenjem mladih ljudi, ki je v družbi najpomembnejša naloga; po samem delanju otrok) ostane v pedagoškem delu v raziskovalnem pa se spreminja že kar v apatijo in introvertiranost bernikovega tipa.
Kolikor je meni znano Droga Kolinska ne ukinja zgoraj omenjenih programov ampak jih prodaja. Verjetno jih bo kupilo kakšno drugo slovensko podjetje in nadaljevalo proizvodnjo, saj so BZ preveč poznane/uveljavljene, da bi se jih kar ukinilo.
Verjetno je strategija taka, da obdržijo tiste blagovne znamke, ki imajo perspektivo in velik tržni delež na vseh trgih delovanja DrogeKolinske. Zgoraj omenjeni programi so izgleda dobičkonosni le v SLO in ne na ostalih trgih.
lp
Verjetno je zelo enostavno premetavati denar, vsekakor preprosteje kot zagotoviti delo delavcem, se izkazati tam kjer kaj škriplje (inštitut je ena možnost). Morda se kar 99,9 % ljudi, ki so deležni te sreče, da imajo zanesljivo in dobro službo, niti ne zavedajo tega, a prav to, pomagati, je po mojem največ vredno na tem svetu. Žal, gospod Bavčar tega ne zna, pozabil je kje je bil resnično dober. Jernej
Če dobro preberete, me je Emil potisnil v odstavek, kjer pričakuje, da bodo kaj naredili lastniki. Lastnik je tisti, ki sprejema strategijo podjetja in praviloma tudi sprotno potrjuje večje poslovne odločitve. Lastnik je tisti, ki v strategiji potrdi razvoj, ali ga pa ne. V navedenem primeru država ni lastnik. Za zdaj toliko.
@Ziga
Seveda je jasno, da je o podjetjih odlocajo lastniki in ne drzava, ceprav je to v Sloveniji le deloma res, saj vstopa drzava v podjetja preko paradrzavnih skladov in preko podjetij, ki so v vecinski lasti teh skladov in podjetij, ki niso privatizirana. Vloga drzave je:
1. da lastnike, vzpodbuja k tovrstnim razvojnim institutom (z davcno politiko, s finaciranjem solstva in raziskav).
2. da sama financira pilotske projekte in valilnice; kot mediator v taki drzavi, kot je nasa, kjer je vse tako ali drugace politicno, tak neposreden stik in pobuda lahko veliko premakne,
3. da vzpodbuja raziskovalce k iskanju tovrstnih idej, ter vzpodbuja prenose znanja,
4. da podpira izvozne aktivnosti tovrstnih podjetij (posebej pri novih proizvodih in pri “rackah” z visjo dodano vrednostjo)
5. Preprecuje monopolno delovanje industrije in siri konkurenco.
6.ter da splosno vecjo druzbeno veljavo znanju.
Kaj od tega pocne nasa drzava? Odgovore si lahko vsak sam najde. Stanje lahko opisemo z naslednjimi vprasanji:
1. Zakaj je ljubljanska univerza kot kljucna pedagosko-raziskovlna institucija pritisnjena na kolena v financnem, organizacijskem in motivacijskem smislu? Vsega niso krivi rdeci, crni ali kodrlajsasti profesorji, pa tudi ne veliki mag, ki brez ene znanstvene objave dela univerze in brije norca iz vseh? Odgovornost je na strani odgovornih za druzbene sisteme…
2. Zakaj so raziskovalci le drzavni uradniki, ki si delijo ure in stepajo znanstvene clanke? Kjer nihce skoraj ne izgubi delovnega mesta, skoraj nemogoce pa je razviti kakrsnokoli veliko idejo?
3. Zakaj vrhunsko pedagosko delo ni nagrajeno dovolj? Zakaj visokosolski ucitelj ni motiviran in ne nagrajen, ali predava in uci ter vzgaja dobro, ali slabo, ucinkovito, ali napacno?
4. Zakaj je prenos znanja v industrijo, bolj izjema kot pravilo? Saj obstaja, vendar bistveno premalo glede na razvitost druzbe. Mi smo razvita drzava v druzbenem in ekonomskem smislu, vendar z neucinkovitim drzavnim sistemom in nerazvitim zasebnim sistemom prenosa znanja?
5. Zakaj se pri vecini industrije, ki je v tezavah ne isce novih poti v razvoju, ampak se zgolj pomaga s subvencioniranjem (tekstilna, zivilska)? Je kdo ponudil Muri ali Ljubljanskim mlekarnem stipendije za nove kadre? Poseben denar za sodelovanje z industrijo? Problem je tako na strani ponudbe kot povprasevanje. Oboje je potrebno vzpodbuditi!
Skratka, Slovenija nujno rabi Institute za uporabne tehnologije in prenose znanja in to ne kot neke administrativne in lokalnim veljakom vsecne tehnoloske parke, ampak kot vrhunske institucije z najboljsimi raziskovalci od doma in v tujini?
Podrocja: hrana, energija, informatika, elektronika, …
Tu je vloga drzave. Trenutno sem na univerzi v tujini, ki je pred dvajsetimi leti dala nekaj sto milijonov evrov v dva velika biotehnoloska centra, ki pocasi dajeta rezultate. Avstrija ni perla, vendar je pred Nemcijo. Vecino sredstev je dala drzava, industrija le manjsi del, univerza nic, ker nima od kje vzeti.
Ko bo nasa drzava zacela ustanavljati take centre, prisla s svezim denarjem in naredila najboljse institucije v regiji, bom rekel, sedaj pa se gremo razvoj, sedaj pa smo zreli za novo etapo. Vse drugo pa je birokratsko in politicno vsecno lajsanje slabe vesti.
@Ziga
Spravite skupaj denar, pripeljite tudi tuje vlagatelje. Lokacija za Biotehnoloski center je lahko pod Roznikom.
Dost mam gledati najbolje glave na moji fakulteti, kako sadijo rozice svojim studentom o prihodnosti biotehnologije, potem pa le ti ne dobijo zaposlitve. Dost mam, sistem, ki iz znanstvenikov dela birokrate, iz gospodarstva pa zvite premeteneze, ki iscejo luknje, kako bi s financnimi triki osebno obogateli. Dost mam politikov, ki ponavljajo gesla, ki jih niti ne razumejo.
Ali za vraga nihce vec ne ve zakaj je na svetu?
@Žiga
Država res ni 100% niti večinski lastnik Istrabenza, je pa njegov pomemben lastnik, neposredno preko Kada in posredno preko Petrola. Zato izgovor, da država ne more vplivati na politiko družbe, seveda ne zdrži kritične presoje. Država lahko preko svojih vzvodov vpliva na vsako pomembnejšo Istrabenzovo potezo, nekatere pa lahko tudi blokira.
Sicer pa tukaj ne gre za to, da bi država morala karkoli blokirati. Država bi lahko preko svojih vzvodov skrbela za bolj razvojno naravnane poslovne strategije podjetij, v katerih ima vpliv. Pa tega ne počne. Na eni strani to ni njena politika, na drugi ne ve, kako se to počne, nazadnje pa so tukaj še nesposobni nadzorniki ali pa sposobni, ki pa so tudi hitro pokvarljivo blago in jih uprave rokohitrsko spravijo v odvisni položaj. Večina se jih ujame. Absurdno je, da uprave še najlažje na svojo stran pridobijo profesorje, ki hitro pozabijo na razvojno naravnane poslovne strategije.
@Emil
Se strinjam z razmišljanji.
@emil
zanimivo bi bilo slisati, kako bodo politicne stranke, ki se bodo v jeseni potegovale za glasove volivcev, odgovore na tvoja vprasanja vkljucile v svoje programe (ce jih sploh bodo), ali se bodo zgolj prepirali, kdo je odgovoren za kaksno packarijo. Da se nihce od predstavnikov politicnih strank, ki se sicer oglasajo tukaj, (se) ni vkljucil v razpravo, je ze lahko znamenje, da bodo vprasanja o vlaganjih v razvoj spet obsli.
Pomembno je, da si povedal, da za ustanovitev recimo biotehnoloskega centra niso potrebne milijarde dolarjev, ki jih spravijo skupaj le v ZDA.
@Emil
Dost mam gledati najbolje glave na moji fakulteti, kako sadijo rozice svojim studentom o prihodnosti biotehnologije, potem pa le ti ne dobijo zaposlitve. Dost mam, sistem, ki iz znanstvenikov dela birokrate, iz gospodarstva pa zvite premeteneze, ki iscejo luknje, kako bi s financnimi triki osebno obogateli. Dost mam politikov, ki ponavljajo gesla, ki jih niti ne razumejo.
Ali za vraga nihce vec ne ve zakaj je na svetu?
BRAVO, BRAVO Emil! Končno tudi nekaj jeze. Sedaj pa komaj čakam odgovore na vprašanja, ki jih zastavljaš.
Upam, da to še kdo prebere.
nekaj misli o teh zadevah tule: http://blog.zturk.com/search/label/znanost
Emil,
saj se strinjam, da ni vse idealno in da je prostor za izboljšave, zato, upam, boš tudi sodeloval pri Svetu za konkurenčnost. Namenjen je prav temu, da o zadeveh, o katerih pišeč in ki naju oba skrbijo, najde rešitve in zanje ustvarja konsenz.
Ampak bodimo pošteni. Država nekaj počne v zvezi s točkami 1-6 in marsikaj v zadnjih letih počne bolje:
AD1) Država spodbuja raziskave in razvoj z novo davčno olajšavo za to od 20-40%. Tudi zato R&R v industriji zadnja leta strmo raste. Za MR iz gospodarstva je ponudba financiranja večja od povpraševanja gospodarstva..
AD2) Država ne ustanavlja podjetij. V preteklosti je ustanovila kar nekaj inštitutov, ki jih financira. Sodeluje pri celi paleti podpornih mehanizmov za spin-offe, tehnološke parke, zgodnje podjetniško financiranje. TIA in podjetniški sklad sta v zadnjih nekaj letih naredila bistveno več kot prej.
AD3) Prenose znanja spodbuja tudi tako, da so v metodologije ARRS vgrajeni kriteriji, ki cenijo tovrstno sodelovanje. Sodelovanje gospodarstva z org. znanja je predmet davčne olajšave itd.
AD4) Podpora izvoznim podjetjem še kako posebej v EU ni dovoljena; šteje kot državna pomoč. Celo EU se je odločila, da države ne smejo preveč popačiti trga.
AD5) Kateri monopol pravzaprav po tvoje država ščiti? Ko je nekdo hotel povečati konkurenco trgovin v Šiški ni bila država tista, ki je posel preprečila. Tudi ni bila država tista, ki je omogočila nastanek nakupovalnih centrov na robovih mest in uničila mestna središča. Tudi ni bila pomladna politična opcija tista, ki je ugotovila, da prevzem Uniona s strani Laškega ne pomeni vzpostavitve monopola. Je bil pa državni regulator tisti, ki je npr. razvezal lokalno zanko in pomagal konkurenčnim ponudnikom mobilne telefonije.
AD6) Družbeno veljavo znanju država daje npr. skozi Zoisove nagrade. Resnično veljavo znanju pa dajo tisti, ki so za znanje pripravljeni plačati.
Kar se drugega bloka točk tiče, da bi bila uni-lj na kolenih? Halo? Popolnoma se strinjam s točko 2 in 3, ampak nisem prepričan, da bi ideje o bolj fleksibilnih delovnih mestih in večjih razlikah v dohodkih na univerzah in inštitutih naletela na soglasno podporo v teh okoljih. Prevečkrat se za akademsko avtonomijo, ki bi morala biti namenjena najboljšim, skriva samoupravljanje povprečnežev. In vodstva volijo vsi!
Prenos znanja se izboljšuje. So inštituti, ki na trgu zaslužijo 90%, menda celo IJS konkurenčno pridobi 50% sredstev. Industrija v težavah noče, da ji država soli pamet in se “vmešava v gospodarstvo”. Pridejo samo po denar.
@all,
Trdim, da pri nas lastniki pogosto ne opravljajo vloge, ki jo imajo v normalnem kapitalističnem sistemu - da namreč zahtevajo dobiček in/ali prihodnje perspektive podjetja. Preveč lastnikov je do premoženja prišlo preveč zlahka, da bi do njega imelo enak odnos, kot če bi bilo to premoženje predmet odrekanja in dela generacij. Prevečkrat je lastništvo v Sloveniji krožno, A je lastnik Bja, B cja, C Aja …
V razmerah, ko lastniki ne opravljajo svoje vloge, imajo uprave možnost, da sledijo drugim interesom. Prodaja tujcem je v tem kontekstu lahko celo pozitivna. In to brez dodatnih omejitev, češ, prodamo, ampak le če boste ohranili razvoj. Če je razvoj kaj vreden, ga bodo gotovo ohranili, podobno, kot so ga v Iskratelu, če ni, ga ne moremo reševati administrativno.
Vloga države prav gotovo ni, da se ukvarja s tem, kdo, če sploh, bo delal Viki kremo. Mora pa ustvariti razmere, ko je manj priložnosti za bogatenje skozi lastninske konsolidacije in druge korporativistične mehanizme, da bi s tem gospodarstvo (lastnike!) prisilila, da priložnosti išče na normalen način - z razvojem. Tisti del gospodarstva, ki je na mednarodno konkurenčnem trgu, je to naredil, ali pa ga ni več. Za tako politiko je pri pomladni strani nekaj več volje kot na strani kontinuitete.
Mehanizmov za podporo tistim podjetjem, ki želijo vlagati v razvoj, je kar nekaj, vključno z davčno olajšavo. Tehnološki parki in inkubatorji rastejo kot gobe po dežju, centri odličnosti so zgled za Evropo. Ponudba nekaterih mehanizmov, npr. mladi raziskovalci iz gospodarstva, celo presega povpraševanje. Morda bi lahko več naredili pri konkretni pomoči posameznim podjetjem pri vzpostavitvi ali ohranitvi razvojnih laboratorijev, ampak pravijo mi, da se v tem lahko nevarno približamo prepovedanim državnim pomočem.
Ampak če lastnik ne spozna potrebe po razvoju, potem nobena državna strategija in noben državni ukrep ne pomaga, pa če bi ga za nabiranje političnih točk še tako radi izvajali ali pa vsaj načrtovali.
Dušan, deloma imate prav, ampak načelno, zakaj naj bi se država obnašala drugače od ostalih lastnikov? Država se izkaže za slabega lastnika prav zato, ker od podjetij ne pričakuje toliko, kot zasebni lastniki; podjetja v državni lasti se tipično polenijo. Zlata kokoš Telekom do pred nekaj leti sploh ni izplačeval dividend. In morda je bil primeren izgovor, da tega ni delal, da je “vlagal v razvoj”.
Če uprave na svojo stran že dobijo profesorje jih dobijo tako, da jim sadijo rožice o vsem mogočem “razvoju”, po možnosti vzpostavijo še kako “sodelovanje” s profesorjevim laboratorijem, na dobiček se pa potem pozabi.
Glavna družbena odgovornost podjetja je, da ima dobiček in ustvarja vrednost za lastnike. Vse ostalo na dolgi rok podjetje in z njim zaposlene in okolje okrog njega privede v težave.
Država mora razvoj podpirati z mehanizmi, ki jih za to ima na voljo, lahko ga podpira kot pomemben naročnik, ne sme pa mešati lastniške funkcije z npr. razvojno ali socialno.
Bumerang, politične stranke bodo imele polno načrtov, kaj vse bo država počela. Prepričanje, da mora država skrbeti za vse in vsakogar, da je rojenica ob rojstvu in neznani žalujoči na pogrebu, je v Sloveniji tako globoko zakoreninjeno, da je politični samomor povedati ljudem, naj tudi kaj sami naredijo zase.
ZT: V preteklosti je ustanovila kar nekaj inštitutov, ki jih financira.
Ali smo mi res tako bogata drzava z 50% davki pa da nismo ukinuli nobenega od teh institutov? Jaz sem slisal par grozljivk o brontozaverjih, IJS sem dobro spoznal in bil “izbrisan”.
O IJS, ki pogoltne ves denar v sloveniji (od penzij do mladih mamic, da o drugih institutih niti ne govorimo) sem slišal MMM od skoraj vsakega, ki je tam bil zaposlen, potem pa od tam odšel (a je bil predober in so sedaj tam sami zavoženci po negativni selekciji?) z revanšističnim sovraštvom. Ne vem, mene ta konglomerat naravoslovja ne skrbi preveč, če so tam “pametnjakoviči” se bodo že znašli - tako to dela politika (pa ne mislim samo na ministre, tudi raziskovalna politika je lahko taka), pa naj je leva, desna ali mavrična. Tak isto počne na Univerzi, kar je spisal Emil.
Meni osebno so odgovori ministra Turka o državnem nevmešavanju ravno toliko smešni, kot demokracija temelječa na genocidu domorodcev v ZDA npr. ali dobra dejanja misionarjev pri pokristjanjevanju bušmanov. Nekaj parol, nekaj davčnih olajšav - bo treba malo stuhtati, zakaj država Južna Koreja zapravlja neslutene milijarde (vse državni denar) za razvoj molekularno-bioloških orodij (kloniranje je tam najdlje, da ne govorimo o molekularno bioloških orodjih v proteomiki, medicini, znanostih o okolju, ..), pa naj bo biotehnologije, kot to omenja Emil. Vizija, ki ne prihaja iz ministrstva (in zaboga kdo je na ministrskem položaju v tem resorju?) pomeni, da se lahko ob zapisanih besedah ministra samoukinejo - saj je sistem najboljši, če deluje sam po sebi, anarhično ali na principu profita, meni vseeno. Še enkrat, a res nobeden več ne ve, kaj počnemo? A ni nobenega, ki bi bil sposoben gledati celostno (kje si holizem pri novodobnih ekonomistih?)? A so vrednote zbanalizirane na “kar lahko kupim to naredim”. Tako je sedaj, “bogati bogatijo, reveži ostajajo reveži” pravi verz pri Cohenu in zdi se, da ljudi z vizijo manjka tudi v Evropi. PA še misel o neizkoriščenem evrokomisarju za znanost: kaj za vraga je naredil, da bi potegnil malo več iz centra v svojo deželuico? A je predstvail mehanizme lažjega bodenja z rogovi bika evrokracije, a je namignil kam pes taco moli? Saj smo majhni - no, tako zelo pa zopet ne.
Bavcarjevo unicevanje dveh podjetij Droge in Kolinske in njunih blagovnih znamk je zdaj odkrila tudi nacionalna RTV. V Odmevih so soocili ekonomista dr. Bogomirja Kovaca in vodjo marketinga v Drogi Kolinski. Gospa je med drugim najprej zatrjevala, da znane blagovne znamke ukinjajo, ker so premalo globalne, saj so znane le na slovenskem trgu, po prispevku o tovarni v Mirni na Dolenjskem, kjer proizvajajo otrosko hrano za ruski trg - torej za tuji in zelo velik trg - pa je pojasnjevala, da se jim otroske hrane ne splaca vec proizvajati, ker je prevec drago uvazati zito iz Ukrajine in nato voziti otrosko hrano v Rusijo!
link s prispevkom iz Odmevov:
http://www.rtvslo.si/modload.p.....1208848403