podrobneje

Novica, da sta se Hit in ameriški Harrah’s razšla, še preden sta zares postala partnerja za tri četrt milijarde evrov, je bila že dalj časa pričakovana. Navsezadnje razvpita megaigralnica po januarski seji Hitovega nadzornega sveta, ki je potrdil gospodarski načrtu družbe za letos, v sporočilu za javnost ni bila niti omenjena.

Hit za letos načrtuje 6,5 milijona evrov dobička. Leta 2002 ga je imel (po letnih poročilih) dobrih osem milijonov, leta 2004 več kot 21 milijonov, leta 2006 skoraj 18 milijonov evrov. Marca leta 2006 je Branka Tomažiča na mestu prvega moža Hita zamenjal Niko Trošt. Ne bi bilo presenetljivo, če bi Trošt ‘iz osebnih razlogov’ moral prevzeti odgovornost za spodleteli projekt iz vladne resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ne glede na to, da napoveduje njegovo uresničitev ‘z lastnimi silami’.

Še prej, kot se Troštu ni posrečilo z Američani dogovoriti o ‘ustrezni upravljalski strukturi, ki bi na eni strani zadovoljila interes družbe Hit po uravnoteženem razvoju celotne turistične destinacije Nova Gorica, na drugi pa zagotovila pričakovan vpliv partnerja v novi skupni družbi’, pa se je od megaigralnice tiho poslovila sama vlada. Lani jeseni namreč igralniške in davčne zakonodaje ni prilagodila željam ameriškega Hitovega partnerja, kakor je to konec pomladi napovedal državni sekretar v finančnem ministrstvu Andrej Šircelj. Megaigralnici sta nasprotovali dve vladni stranki, proti je bil pretežni del javnega mnenja in lokalnih skupnosti.

V uteho bodo Troštu in Širclju ostale fotografije rokovanj izpred enega leta.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | Print This Post |


ni odzivov na “Megaigralnica - pred Američani se je poslovila vlada”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Hrvaški finančni minister se je uštel še bolj kot slovenski

Slovenska vlada je pred dnevi ugotovila, da bo proračunski presežek ob koncu leta občutno višji od načrtovanega. Namesto približno 70 milijonov evrov naj bi na koncu leta znašal, glede na polletno gibanje prihodkov in odhodkov, okrog 230 milijonov evrov. Hrvaško finančno mistrstvo se je prav tako uštelo in nenačrtovano (presežek je bil sicer predviden šele [...]

| Print This Post | 11 odzivov »

Avstrijska koalicijska nesoglasja o privatizaciji železnice

Železnico je treba privatizirati. »Investitor je zelo dobrodošel, prej ko pride, bolje bo,« je pred nekaj dnevi izjavil avstrijski podkancler Wilhelm Molterer. V Avstriji želi imeti »profesionalen blagovni in potniški promet v zasebni lasti,« infrastruktura pa mora še naprej ostati v lasti države in avstrijska železnica (ÖBB) je vsekakor najpomembnejše infrastrukturno podjetje v državi. Med [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Asfinagu je 21 milijonov vinjet lani prineslo 323 milijonov evrov

Avstrijski avtocestni družbi Asfinag podoben sistem pobiranja cestnine, kot ga namerava s prvim julijem letos uvesti slovenska vlada, kljub rasti prometa ne zagotavlja dovolj prihodkov. Njena zadolženost se bo do leta 2020 povečala na 16,4 milijarde evrov. Na leto mora samo za obresti plačati 400 milijonov evrov, pravi predsednik uprave Klaus Schierhackl. Čeprav pričakuje povečanje [...]

| Print This Post | 2 odziva »



Država se še kar zadolžuje

Pakt stabilnosti in rasti je sporazum, s katerim so se članice Evropske unije zavezale, da se ne bodo preveč zadolževale. V njem je proračunski primanjkljaj omejen na največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda, javni dolg pa na največ 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Članicam, ki določbe pakta prekršijo, grozijo kar precejšnje kazni. Nemci in [...]

| Print This Post | 1 odziv »

Bo po Impolu na vrsti še Talum?

Impol iz Slovenske Bistrice in Talum iz Kidričevega sodita med največja industrijska podjetja na Štajerskem. Gospodarstvo v Slovenski Bristrici dejansko sloni na Impolu, v Kidričevem pa si ne predstavljajo, kaj bi počeli, če ne bi imeli Taluma. Obe družbi sta glavna proizvajalca aluminija v Sloveniji, s tem da nista konkurenta, ampak se dopolnjujeta. Talum proizvaja [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

april 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« marec   maj »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

 razgledi.net