Dobrih deset let je minilo, odkar je začela delovati založba Sanje, danes prav gotovo ena izmed najbolj imenitnih založniških hiš pri nas. Pa ne zaradi velikosti, ampak zaradi žlahtnosti programa. Sanje so ena redkih založb, ki se ni nikoli ravnala po najnižjem skupnem imenovalcu okusa, niti ni »beročim« ponujal vedno nove »okusne« kuharice in priročnike za to, kako uspeti in hkrati ohraniti zdravo pamet. Ravno nasprotno: že s prvo objavljeno knjigo je zelo natančno nakazala, kaj jo zanima: vrhunska literatura, ki je šla ali gre zaradi različnih razlogov vse premalo opazno mimo nas, in, kar je še pomembneje, domači avtorji, ki imajo povedati več, kot se pogosto zdi na prvi pogled.

Ta prva objavljena knjiga je bila Preprosta ljubezen Franeta Milčinskega – Ježka, zbirka pesmi, ki jih je v svojem ustvarjalnem življenju napisal in ki jih je bilo do leta 1997 mogoče zbrati. Pravzaprav jih ni bilo malo, kajti iz njih je nastala sijajno opremljena knjiga z dvesto petdesetimi stranmi, ki je bila potem v marsičem model za vse nadaljnje izdaje založbe.

Lahko bi celo napisal, da je založba Sanje nastala prav zaradi sanj o tem, da je mogoče (in potrebno) velikim domačim ustvarjalcem dati takšno mesto v zakladnici slovenske ustvarjalnosti, kot jim gre, in da je bila odločitev upravičena ne le s te plati, ampak celo z ekonomske, saj je založbi omogočila, da je program hitro razširila. Tudi z Ježkovimi songi, ki so prišli na vrsto nekoliko kasneje in so samo še enkrat izpričali, kako žlahten ustvarjalec je bil.

Nič čudnega torej, da se je založba ob deseti obletnici spomnila svoje prve knjige, ki jo je v naslednjih dveh letih še dvakrat ponatisnila. Pravzaprav se je ni samo spomnila, ampak je ob dvajsetletnici avtorjeve smrti pripravila celo razširjeno izdajo, takšno, ki zdaj obsega petsto strani in vključuje vrsto Ježkovih pesniških besedil, odkritih v zadnjih letih, pa še nekaj novih fotografij in priložnostnih zapisov. In če je prvo izdaja v svojem času pomenila nekaj novega tudi na področju knjižnega oblikovanja, lahko z veseljem povem, da tudi nova na tem področju ni nič slabša. Dobili smo lepo knjigo, ki kljub debelini kar kliče po tem, da jo odpremo in se potopimo v njeno vsebino.

Ta je seveda še vedno najpomembnejša in znova dokazuje, kako občutljiv, iskriv in hudomušen ustvarjalec je bil Ježek. Njegove pesmi so globoko čuteče, zavezane življenju in blago ironične, kadar biča najpogostejše človeške slabosti, predvsem pa očarajo z neposrednostjo, toplino in preprostostjo. To zadnje je v poeziji najtežje doseči, pri Ježku pa se zdi, kot da je otročja igra, ali, tako je prav gotovo bolj natančno, igra otroške duše, ki ni hotela nikoli odrasti.

Zbrihtaj se in pamet v róke!
Kupi srečo na obroke
In ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE,
Preden vija-vaja-ven je.

Skoraj odveč se zdi dodajati, da je Preprosta ljubezen tudi v svoji drugi izdaji ena tistih žlahtnih domačih knjig, ki ne bi smela manjkati na nobeni polici. Čeprav ji je morda še ljubše mesto na nočni omarici. Če namreč začnete ali končate dan z iskrivo in življenju zavezano Ježkovo pesmijo, bosta dan ali noč krajša in prijetnejša, kot ste si predstavljali.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |